Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Phatlalatšo ya Maaka e ka ba Kotsi

Phatlalatšo ya Maaka e ka ba Kotsi

Phatlalatšo ya Maaka e ka ba Kotsi

“Maaka a ka phatlalala go dikologa mo e nyakilego go ba lefase ka moka mola therešo e gataketšwe ka tlase ga maoto.”—Go thwe a boletšwe ke MARK TWAIN.

“MO-JUDA tena!” gwa kgadimola morutišigadi, ge a dutše a phasola morutwana wa gagwe wa nywaga e šupago. Ka morago o ile a laletša barutwana gore ba mo dikologe gomme ba mo tshwele ka mare sefahlegong.

Bobedi morutiši le morutwana—motswala wa gagwe—ba be ba tseba gabotse gore mošemane le batswadi ba gagwe e be e se ba-Juda. Le gona e be e se ba tumelo ya ba-Juda. Go e na le moo, e be e le Dihlatse tša Jehofa. A diriša ka mo go holago phatlalatšo ya kgethollo malebana le ba-Juda, morutišigadi o be a kgothaletša lehloyo la go hloya morutwana wa gagwe. Ka nywaga e mentši bobedi morutiši le barutwana ba gagwe ba be ba boditšwe ke moperisita wa bona gore Dihlatse tša Jehofa di be di nyatšega. Batswadi ba mošemane ba be ba bitšwa bobedi Makomanisi le bahlankedi ba CIA (Central Intelligence Agency). Ka gona barutwana gotee le mošemane ba ile ba mo dikologa, ba fagahletše go tshwela sefahlego sa “mo-Juda yo a nyatšegago” ka mare.

Mošemane yo o ile a phologa go hlalosa kanegelo ya gagwe. Selo se swanago e be e se therešo nywaga e ka bago 60 e fetilego go ba-Juda ba dimilione tše tshela bao ba dulago Jeremane le dinageng tša kgaufsi. Phatlalatšo e šoro ya maaka e be e dirišwa bakeng sa go fediša maphelo a ba-Juda bao ka diphapošing tša Nazi tšeo bagolegwa ba bolawago ka mpholo wa kgase le dikampeng tša tshwenyo. Go hloya ba-Juda mo go phatlaletšego, go tseneletšego, go sa nyakišišwego le mo go bolayago go lebišitše ba bantši gore ba lebelele ba-Juda bjalo ka manaba ao go fedišwa ga ona e bego e se gabohlokwa eupša e le feela ka ntle ga lebaka. Gona moo, phatlalatšo ya maaka e ile ya ipontšha e le sebetša sa go fediša mo gogolo.

Ee, phatlalatšo ya maaka e ka bontšhwa phatlalatša ka go dirišwa ga maswao a lehloyo bjalo ka leswao la Nazi goba ka tsela e sa lebanyego ka go bolela polelo ya metlae e sa nokwago ka letswai. Mekgwa ya yona ya go phegelela e dirišwa ka mehla ke babuši ba dinkgwete, bo-radipolitiki, baruti, babapatši, barekiši, babegi ba ditaba, bao ba šomago radiong le thelebišeneng, ditsebi tša molao wa ditšhaba-tšhaba le ba bangwe bao ba nago le kgahlego go tutuetšeng kgopolo le boitshwaro.

Ee, melaetša ya maaka e ka dirišwa bakeng sa go fihlelela mafelelo a mabotse a tša leago, bjalo ka masolong a go theoša go otlela motho a nwele. Eupša phatlalatšo ya maaka e ka dirišwa gape go godiša lehloyo la dihlopha tša merafo, borapedi goba go goketša batho go reka disekerete. Banyakišiši Anthony Pratkanis le Elliot Aronson ba bontšha gore: “Ka mehla re hlaselwa ka poledišano e nngwe e phegelelago ka morago ga e nngwe. Dipoledišano tše tšeo di phegelelago ga di phegelele ka ngangišano ya go kwanantšha le phenkgišano, eupša ka tshwaro ya dika le maikwelo a motheo a rena batho. Go sa šetšwe ge e ba go e-na le mehola goba tshenyo, mehla ya rena ke ya go phatlalatša maaka.”

Phatlalatšo ya maaka e dirišitšwe bjang bakeng sa go kgoma tsela yeo batho ba naganago ka yona le ditiro tša bona nywaga-kgolong e fetilego? Ke eng seo o ka se dirago bakeng sa go itšhireletša phatlalatšong ya maaka yeo e lego kotsi? Na go na le mothopo wa tsebišo yeo e ka botwago? Tše le dipotšišo tše dingwe di tla ahla-ahlwa dihlogong tšeo di latelago.

[Seswantšho go letlakala 11]

Phatlalatšo ya maaka e be e dirišetšwa go hlasela ba-Juda nakong ya Polao e Sehlogo