Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ge Dikhemikhale di Dira Gore o Babje

Ge Dikhemikhale di Dira Gore o Babje

Ge Dikhemikhale di Dira Gore o Babje

DIBOPEGO tše dintši tša go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale (MCS [multiple chemical sensitivity]) di a gakantšha. Ke mo go kwešišegago gore go na le go se dumelelane mo gogolo go tša kalafo ge go tliwa tabeng ya tlhago ya bolwetši. Dingaka tše dingwe di dumela gore MCS e na le sebaki sa tlhago, tše dingwe di dumela gore e na le sebaki sa tša monagano, gomme go sa dutše go le bjalo tše dingwe di šupa go bobedi dibaki tša tlhago le tša monagano. Dingaka tše dingwe di šišinya gore MCS e ka ba ya emela legoro la malwetši a mmalwa. *

Balwetši ba bantši bao ba nago le MCS ba bolela gore go kgongwa ke mpholo o bjalo ka dibolaya-dikhunkhwane ka tekanyo e kgolo la mathomo go bakile boemo bja bona; ba bangwe ba šupa go go kgongwa leboelela goba ka tekanyo e šoro ke ditekanyo tša tlase tša mpholo. Ge MCS e amogetšwe, batlaišegi ba arabela ka ditšhupo tše di fapa-fapanego mohuteng wa dikhemikhale tše di bonalago di sa tswalane tšeo ba ilego ba di kgotlelela nakong e fetilego, bjalo ka dinkgiša-bose le ditšweletšwa tša go hlwekiša. Ka go rialo, ke polelwana “go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale.” Nagana ka taba ya Joyce.

Joyce o ile a ba le dinta hlogong ge a be a sa le sekolong. Ke moka hlogo ya gagwe e ile ya fokelwa ka sebolaya-dikhunkhwane. Bophelo bja Joyce bo ile bja senyega gomme a thoma go se kgotlelele dikhemikhale tše dintši tšeo pele di bego di sa mo tshwenye. Tše di akaretša dihlwekiši tša ka ntlong, dinkgiša-bose tša moya, dinkgiša-bose, disepe tša moriri le peterole. Joyce o re: “Mahlo a-ka a ile a ruruga wa go tswalelega, gomme dinko tša hlohlona, seo sa baka go opša ke hlogo le go sellega o šoro kudu moo ke ilego ka dula ke babja ka matšatši a mmalwa. . . . Ke ile ka ba le nyumonia ka makga a mantši kudu moo maswafo a-ka a gobetšego go swana le a motho yo a bego a kgoga ka nywaga e 40—gomme le ka mohla ga se ka ka ka kgoga!”

Go kgongwa o šoro ke tekanyo ya tlase ya mpholo, moo le gona go šišintšwego e le sebaki sa MCS, go ka direga ka ntle ga moago goba ka gare. Ge e le gabotse, nywaga-someng ya morago bjale tekanyo e kgolo ya malwetši ao a bakwago ke tšhilafalo ya moya ya ka ntlong e lebišitše go hlangweng ga polelwana “tšhupo ya bolwetši bja ka moagong.”

Tšhupo ya Bolwetši bja ka Moagong

Tšhupo ya bolwetši bja ka moagong e tšweletše ka bo-1970 nakong ya ge dintlo tše dintši tšeo di bego di tsentšwe mafasetere, dikolo le diofisi di be di tšeelwa sebaka ke meago yeo e sa tsenyego moya yeo e nago le tshepedišo ya go laola moya e le bakeng sa go boloka matla. Ditlabakelo tša go phuthela, kota e phadimišitšwego, dikgomaretši tšeo di moyafalago le mašela a boleta gotee le dikhapete gantši di be di tsenywa meagong ye le dithotong tša yona.

Bontši bja ditšweletšwa tše, kudu-kudu ge e sa le tše difsa, di ntšha tekanyo ya tlase ya dikhemikhale tšeo di ka bago kotsi, tše bjalo ka formaldehyde ka gare ga moya o tšwago ditshepedišong tša go laola moya. Dikhapete di oketša bothata ka go monya dihlwekiši tše di fapa-fapanego le ditološi, ke moka tša di ntšha ka lebaka le letelele. Puku ya Chemical Exposures—Low Levels and High Stakes e re: “Go moyafala mo go tšwago go ditološi tše di fapa-fapanego go atile kudu ka dišilafatši tša moya tša ka moagong.” Puku e re: “Ditološi [le tšona] di gare ga dikhemikhale tšeo di dirišwago gantši kudu ke balwetši bao ba kgongwago kudu ke dikhemikhale.”

Le ge batho ba bantši go bonala ba kgona go lebeletšana ka katlego le boemo bja ka gare ga meago e bjalo, ba bangwe ba ba le ditšhupo tša go tloga go bolwetši bja asthma le mathata a mangwe a mosepelo wa mohemo go ya go go opša ke hlogo le go ba le boroko. Ditšhupo tše gantši di a nyamelela ge batho bao ba kgongwago ba tloga tikologong yeo. Makasine wa Brithania wa tša kalafo e lego The Lancet o re, fela maemong a mangwe, “balwetši ba ka kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale.” Eupša ke ka baka la’ng ba bangwe ba babja ka baka la dikhemikhale mola ba bangwe ba sa babje? Ye ke potšišo ya bohlokwa ka gobane ba bangwe bao ba bonalago ba sa kgongwe ba ka hwetša go le thata go kwešiša bao ba babjago.

Ka Moka ga Rena ga re Swane

Ke mo gobotse go gopola gore ka moka ga rena re arabela ka go se swane dilong tše di fapa-fapanego, e ka ba e le dikhemikhale goba ditwatši. Dilo tšeo di kgomago dikarabelo di akaretša popego ya dikarolwana tša leabela, nywaga, bong, boemo bja tša maphelo, dihlare tšeo re ka bago re di nwa, bolwetši bjo bo kilego bja ba gona pele le mabaka a mokgwa wa go phela bjalo ka go nwa bjala, go diriša motšoko goba dihlare-tagi.

Ka mohlala, makasine wa New Scientist o re, ka baka la diokobatši tša tša kalafo, go ba ga gago yo a fapanego go bontšha “ge e ba seokobatši se tla šoma le gore ditla-morago tša sona e tla ba dife.” Tše dingwe tša ditla-morago tše di ka ba tše šoro, gaešita le go feleletša ka lehu. Ka tlwaelo, diprotheine tšeo di bitšwago di-enzyme di tloša dikhemikhale tše šele mmeleng, tše bjalo ka dikhemikhale tše di lego diokobatšing le dišilafatšing tšeo di monywago medirong ya letšatši le letšatši. Eupša ge e ba di-enzyme tše “tša go hlwekiša” di fokola mohlomongwe ka baka la leabela, tša senywa pele ke mpholo goba go se je ka tshwanelo, dikhemikhale tše tše šele di ka ipopa ditekanyong tše kotsi. *

MCS e bapišitšwe le legoro la ditšharakano tša madi leo le tswalanago le di-enzyme tšeo di bitšwago di-porphyria. Gantši tsela yeo batho bao ba nago le di-porphyria ba arabelago ka yona go dikhemikhale, e tloga go dikedišo tša dikoloi go ya go dinkgiša-bose, e swana le tsela yeo batho bao ba nago le MCS ba arabelago ka yona.

Monagano le Wona o a Kgomega

Motlaišegi yo mongwe wa MCS o boditše Phafoga! gore dikhemikhale tše itšego tše tlwaelegilego di mo dira gore a ikwe a tagilwe. O itše: “Ke bile le diphetogo tša semelo—ka ba yo bogale, yo a ferekanago, yo a tenegago ka pela, yo a boifago le yo a robalago fela. . . . Ditšhupo tše di ka fetša lebaka le ge e le lefe go tloga go diiri tše sego kae go ya go matšatši a mmalwa.” Ka morago ga moo, o ikwa a swerwe ke papalase gomme a tlaišwa ke ditekanyo tše di fapa-fapanego tša kgateletšego.

Ditla-morago tše ga se tše sa tlwaelegago go batho bao ba nago le MCS. Dr. Claudia Miller o bolela gore “mo e ka bago dinaga tše dintšinyana di bega mathata a tša monagano ka morago ga go kgongwa ke dikhemikhale ka tsela e lebanyago kudu, e ka ba e le go kgongwa ke sebolaya-dikhunkhwane goba [tšhupo] ya bolwetši bja ka meagong. . . . Re a tseba gore bašomi bao ba dirišago ditološi ba kotsing e kgolo ya go ba le ditlhaselo tša letšhogo le kgateletšego. . . . Ka gona re swanetše go naganišiša kudu le go gopola gore mohlomongwe tshepedišo ya ditho yeo e kgongwago kudu ke go kgongwa ke dikhemikhale mmeleng ke bjoko.”

Gaešita le ge go kgongwa ke dikhemikhale go ka lebiša mathateng a tša monagano, dingaka tše dintši di dumela gore seo se fapanago le seo le sona ke sa therešo—mathata a tša monagano a ka tsenya letsogo go godišeng go kgongwa kudu ke dikhemikhale. Dr. Miller yo go boletšwego ka yena ka mo godimo le Dr. Nicholas Ashford, bao ba dumelago ka go tia go dibaki tša tlhago tša MCS, ba dumela gore “ditiragalo tša tša monagano le tša leago tše bjalo ka lehu la molekane goba tlhalo, di ka gateletša tsela yeo tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši e šomago ka gona gomme e ka gokeletša batho ba itšego e sa le pele gore ba kgongwe kudu ke dikhemikhale ka ditekanyo tša tlase. Ka kgonthe, tswalano magareng ga ditshepedišo tša monagano le tša mmele ke yeo e raraganego.” Dr. Sherry Rogers, e lego yo mongwe yo a dumelago go dibaki tša tlhago tša MCS, o bolela gore “kgateletšo e dira gore motho a kgongwe kudu ke dikhemikhale.”

Na go na le selo le ge e le sefe seo batlaišegi ba MCS ba ka se dirago go kaonefatša boemo bja bona bja tša maphelo goba bonyenyane ba fokotše ditšhupo tša bona?

Thušo Bakeng sa Bao ba Nago le MCS

Gaešita le ge go se na phodišo e tsebjago bakeng sa MCS, batlaišegi ba bantši ba kgonne go fokotša ditšhupo tša bona, gomme ba bangwe ba bile ba kgonne go thomološa bophelo bjo bo leka-lekanego bjo bo tlwaelegilego. Ke eng seo se ba thušitšego gore ba atlege? Ba bangwe ba re ba hotšwe ke go latela polelelo ya ngaka ya gore ba pheme dikhemikhale tše di bakago ditšhupo tša bona. * Judy yo e lego motlaišegi wa MCS o hwetša gore go di phema go mo šomela gabotse. Le ge a be a kaonefala twatšing ya Epstein-Barr, Judy o ile a kgongwa ka mo go feteletšego ke sebolaya-dikhunkhwane seo se bego se dirišwa ka gae gomme mafelelong a swarwa ke MCS.

Go swana le ba bantši bao ba nago le MCS, Judy o arabela tekanyong e kgolo ya dikhemikhale tša ka gae. Ka go rialo, o diriša disepe tše di hlwekilego le baking soda go dira mediro ya gagwe ka moka ya go hlwekiša le go hlatswa. O hwetša binika e le e thušago kudu go ba seletefatši sa mašela. Lefelo la gagwe la go bea diaparo le bolao bja gagwe di na le mašela a ditlhale tša tlhago le mašela feela. Monna wa gagwe ga a bee diaparo tša gagwe tše di tšwago dry-cleaning ka phapošaneng ya bona ya go bea diaparo go fihlela di hlabilwe ke phefo ka dibeke tše mmalwa lefelong leo le tsenyago moya gabotse.

Ee, lefaseng la lehono go ka no se kgonege go batlaišegi ba MCS gore ba pheme go kgokagana gohle le dikhemikhale tšeo di bakago mathata. American Family Physician e re: “Bofokodi bjo bogolo bjo bo tšwago go MCS gantši ke go ipea lekatana le go ikgetholla moo go bago gona ge molwetši a dutše a tsoma go phema go kgongwa ke dikhemikhale.” Sehlogo se bontšha gore balwetši ba swanetše go šoma le go dira segwera ba le ka tlase ga tlhokomelo ya tša kalafo, ba oketša modiro wa bona ganyenyane-ganyenyane. Ka nako e swanago, ba swanetše go šomela go laola ditlhaselo tša letšhogo le ditekanyo tša go thebetha ga pelo ka go ithuta boitapološo le mekgwa ya go laola mohemo. Pakane ke go thuša balwetši go tlwaelana ganyenyane-ganyenyane le go kgongwa ke dikhemikhale go e na le go tlogela dikhemikhale bophelong bja bona ka mo go feletšego.

Kalafo e nngwe e bohlokwa ke go robala gabotse bošego. David, yo e lego motlaišegi wa MCS yo ga bjale a nyakilego a se na ditšhupo, o tlatšetša karolo ya go kaonefala ga gagwe ka go robala ka phapošing ya go robalela moo a hwetšago moya o montši o hlwekilego. Ernest le mosadi wa gagwe Lorraine, bao bobedi bja bona ba tlaišwago ke MCS, le bona ba hweditše gore “go robala gabotse bošego go thuša ka tekanyo e kgolo go lebeletšaneng ka katlego le go kgongwa mo go sa phemegego ke dikhemikhale mosegare.”

Go ba gona, phepo e swanetšego ke ya bohlokwa ka mehla bakeng sa go kgomarela goba go bušetša boemo bjo bobotse bja tša maphelo sekeng. Ge e le gabotse, e boletšwe e le “karolo ya bohlokwa kudu ya moswana-noši ya tlhokomelo ya tšhireletšo ya tša maphelo.” Go thwe gore mmele o boele sekeng go tša maphelo, bonyenyane go iša tekanyong e itšego ge e ba go kgonega, ditshepedišo tša wona di swanetše go ba di šoma ka tshwanelo. Ditlaleletšo tša mekgwa ya go ja di ka thuša.

Go ithobolla le gona go a thuša boemong bjo bobotse bja tša maphelo. Go oketša moo, ge o tšwa kudumela o thuša mmele wa gago gore o ntšhe mpholo ka letlalo la gago. Gape dilo tša bohlokwa ke tshekamelo e lokilego ya monagano le go ba le metlae, gotee le go ba yo a ratwago le yo a bontšhago lerato go ba bangwe. Ge e le gabotse, “lerato le lesego” ke taelo yeo ngaka e e neago balwetši ba yona ka moka ba MCS. Ee, “pelo e thabilego ke sehlare se se fodišago.”—Diema 17:22PK.

Lega go le bjalo, go thabela bogwera bjo lerato le bjo bo thabišago e ka ba bothata bjo bogolo bja batlaišegi ba MCS bao ba sa kgonego go kgotlelela dinkgiša-bose, dihlwekiši, dibolaya-monkgo le dikhemikhale tše dingwe tšeo bontši bja rena re di dirišago medirong ya rena ya letšatši le letšatši. Batho bao ba nago le MCS ba kgona bjang ka tlase ga maemo a? Sa bohlokwa ka mo go swanago, ke eng seo ba bangwe ba ka se dirago go thuša bao ba nago le MCS? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla ditaba tše.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 2 Phafoga! ga se makasine wa tša kalafo gomme dihlogo tše tše di lego mabapi le MCS ga se tša rerelwa go godiša pono le ge e le efe ya tša kalafo. Di fo ba di bega ka dikutollo tša morago bjale le ka seo dingaka tše dingwe le balwetši ba hweditšego e le se se thušago go laoleng bolwetši bjo. Phafoga! e dumela gore gare ga dingaka ga go na tumelelano ya kakaretšo mabapi le dibaki tša MCS, tlhago ya bolwetši goba dikalafo tše dintši le mananeo ao a newago le go dirišwa ke batlaišegi.

^ ser. 12 Mohlala o tlwaelegilego wa go hlaelela ga di-enzyme o akaretša enzyme lactase. Bao ba nago le bothata bja lactase ga ba kgone go hwetša lactase maswing e bile ba a babja ge ba a nwa. Batho ba bangwe ba hlaelelwa ke di-enzyme tšeo di matlafatšago tyramine, e lego khemikhale yeo e hwetšwago tšheseng le dijong tše dingwe. Ka baka leo, ge ba e-ja dijo tše bjalo, batho ba ba ka opša ke hlogo e šoro.

^ ser. 20 Bao ba dumelago gore ba tlaišwa ke MCS ba swanetše go tsoma thušo ya tša botsebi go ngaka e tumilego. E ka se be bohlale go dira diphetogo tše dikgolo, mohlomongwe le tše di bitšago kudu mokgweng wa gago wa go phela ka ntle le gore o hlahlobje pele ka mo go tseneletšego. Diteko di ka utolla gore ke feela dipeakanyo tše dinyenyane go dijo tšeo o di jago goba mokgweng wa gago wa go phela tšeo di tlago go fokotša goba gaešita le go lokiša ditšhupo tša gago.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 23]

Na o Nyaka Dikhemikhale tše Dintši Gakaalo?

Ka moka ga rena re swanetše go boloka go diriša ga rena dikhemikhale tšeo di ka bago le mpholo boemong bjo bo lekanetšego. Se se akaretša dikhemikhale tšeo re di bolokago ka gae. Puku ya Chemical Exposures e re: “Dišilafatši tša moya wa ka meagong go bonala di le gare ga ditšweletši le ditlhohleletši tše matla kudu tša go se kgotlelele dikhemikhale. Metswako e raraganego yeo e nago le ditekanyo tša tlase tša dikhemikhale tše di fapanego tše makgolo tše di tologago ka pela tše di gobatšago ditho e tšweletšwa ka gare ga meago.” *

Ka gona ipotšiše ge e ba o tloga o nyaka go diriša dikhemikhale tše dintši tšeo o di dirišago, kudu-kudu dibolaya-dikhunkhwane le ditšweletšwa tšeo di nago le ditološi tše di tologago ka pela. Na o lekile ditsela tše dingwe tšeo di se nago mpholo? Lega go le bjalo, ge e ba o swanelwa ke go diriša khemikhale yeo e ka bago kotsi, gona kgonthišega gore le ka mohla ga o e sware o se o gate megato ka moka ya go itšhireletša. Gape, kgonthišega gore o e boloka lefelong le le šireletšegilego moo bana ba ka se kgonego go e fihlelela le moo go moyafala mo go ka diregago gona go ka se kego gwa baka tshenyo. Gopola gore gaešita le dikhemikhale tše di lego ka gare ga diswaro tše dingwe tše di tswaletšwego di ka moyafala.

Go lemoga dikhemikhale le gona go šoma go seo re tlotšago letlalo la rena ka sona. Dikhemikhale tše dintši go akaretša dinkgiša-bose, di nwelela mading ka letlalo. Ka go rialo, mašobana a letlalo ke tsela e nngwe ya go laola diokobatši tše itšego. Puku ya Tired or Toxic? e re, ka gona ge e ba o tlotša khemikhale e nago le mpholo letlalong la gago, “kalafo ya pele le ya kgaufsi-ufsi e swanetše go ba go hlapa khemikhale ka mo go tseneletšego letlalong la gago.”

Batho ba bantši bao ba nago le go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale ba kgongwa ke dinkgiša-bose. Tekanyo ya 95 lekgolong ya dikhemikhale tšeo di dirišwago go dinkgiša-bose ke metswako e raraganego yeo e tšwago go petroleum. Go dirišwa acetone, camphor, benzaldehyde, ethanol, g-terpinene le metswako e mengwe e mentši ya dikhemikhale. Dikotsi tša tša maphelo tšeo di tswalanago le metswako ye di phatlaladitšwe—ka mohlala kua United States, ke Lekgotla la Tšhireletšo ya Tikologo. Go bjalo le ka dikhemikhale tšeo di dirišwago ka go dinkgiša-bose tša moya. University of California at Berkeley Wellness Letter e re, ge bo-rathutamahlale ba tša tikologo ba ithuta ka dinkgiša-bose tša moya, “ba ithuta ka tšona e le dišilafatši e sego e le dikaonefatši tša moya wa ka gare ga meago.” Dinkgiša-bose tša moya ga di fediše menkgo e mebe; di a e šira.

Puku ya Calculated Risks e bolela gore “e nngwe ya dikgopolo tša bohlokwa-hlokwa go thuta-mahlale ya mpholo [ke gore] dikhemikhale ka moka di na le mpholo ka tlase ga maemo a itšego a go ba moo di lego gona.”

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 33 Ditsela tšeo ka tšona o ka bolokago legae la gago le šireletšegile go bontši bja dilo tšeo di ka bago mpholo di ile tša ahla-ahlwa tokollong ya Phafoga! ya January 8, 1999.