Pono ya Beibele

Go Kgabiša Mmele—Go Nyakega ga Teka-tekano

MONGWADI wa dipadi wa mo-Fora o ngwadile gore: “Lefeela ke kwena-mohlaba ya bohlale.” Ge e le gabotse, teka-tekano ga e akaretšwe dilong tše dintši tšeo batho ba itirilego tšona e le lefeela nywaga-kgolong e fetilego. Ka mohlala, maitekong a go ba le letheka le le sesane kudu ka mo go ka kgonegago, basadi ba lekgolo la bo-19 la nywaga ka bohloko ba ile ba bofa dimpa tša bona go fihla ge ba se sa kgona go hema. Ba bangwe ba ipolela gore ba na le matheka a masese a ka bago disenthimithara tše 33. Basadi ba bangwe ba be ba tiišitšwe kudu ke dilo tšeo ba di bofago mo e lego gore dikgopo tša bona di be di šušumetšwa go ya sebeteng, e lego mo go bakago lehu.

Gaešita le ge ka mahlatse, fešene yeo e fedile, lefeela leo le e tšweleditšego ke bohlatse lehono go fo swana le nakong yona yeo. Banna le basadi ba sa dutše ba dira ditshepedišo tše thata gaešita le tše kotsi bakeng sa go lokiša ponagalo ya bona ya tlhago. Ka mohlala, mafelo a kgwebo a moo go thalwago maswao le a go phunya, ao a bego a etelwa leboelela ke mehlala e mmalwa ya boitshwaro ya setšhaba, a bonagala ka lebelo mabenkeleng a go reka le metseng yeo e lego ka ntle ga toropo. Ge e le gabotse, ngwagola go thala maswao e be e le kgwebo ya botshelela yeo e golago ka lebelo le makatšago kua United States.

Dibopego tše dintši tše feteletšego tša go kgabiša mmele di a oketšega, kudu-kudu magareng ga bafsa. Go phunya mo go feteletšego ga ditho tša mmele—go akaretša ditlhoko tša matswele, dinko, maleme gaešita le ditho tša pelego—go tumile ka mo go oketšegilego. Go sehlopha se senyenyane, go phunya mo go bjalo mo go feteletšego ga se mo go kgahlišago ka mo go lekanego. Ba leka ditiro tše feteletšego tše bjalo ka go fiša letlalo, go le ripa, * go betla mmele, mo e lego gore dilo di tsenywa ka tlase ga letlalo bakeng sa go tšweletša mašoba a magolo le dintotoma.

Tiro ya Bogologolo

Go kgabiša goba go lokiša mmele ga se selo se sefsa. Dikarolong tše itšego tša Afrika, tirelo ya go gaya le go thala maswao e ile ya dirišwa ka nywaga-kgolo bakeng sa go hlaola dihlopha tše itšego tša malapa goba merafo. Ka mo go kgahlišago, dinageng tše dintši tša tše, gona bjale ditiro tše bjalo ga di ratwe e bile di nyameletše.

Go thala maswao, go phunya le go ripa go be go le gona mehleng ya Beibele. Gantši go be go dirwa ke ditšhaba tša baheitene  tswalanong le bodumedi bja bona. Ka mo go kwagalago, Jehofa o ile a iletša batho ba gagwe, ba-Juda go ekiša baheitene bao. (Lefitiko 19:28) Bjalo ka “sethšaba se sekxêthwa” sa Modimo ka noši, ba-Juda ba ile ba šireletšwa bakeng sa go retologela ditirong tša bodumedi bja maaka.—Doiteronomio 14:2, NW.

Tokologo ya Bokriste

Bakriste ga ba ka tlase ga Molao wa Moše, gaešita le ge o bea mohlala wa melao ya motheo e itšego yeo e bego e dirišwa phuthegong ya Bokriste. (Ba-Kolose 2:14) Ka gona ba ka ipontšha ka gare ga ditekanyetšo tša tshwanelo ge e le mabapi le mohuta wa botšhephi wo ba kgethago go apara ka yona. (Ba-Galatia 5:1; 1 Timotheo 2:9, 10) Lega go le bjalo, tokologo ye e na le mellwane.—1 Petro 2:16.

Paulo o ngwadile go 1 Ba-Korinthe 6:12 gore: “Ke dumeletšwe tšohle; fêla, xa se xo re tšohle di a hola.” Paulo o ile a kwešiša gore tokologo ya gagwe bjalo ka Mokriste ga se ya mo nea tumelelo ya go dira selo se sengwe le se sengwe seo a bego a nyaka go se dira ntle le go šetša ba bangwe. Lerato bakeng sa ba bangwe le ile la tutuetša boitshwaro bja gagwe. (Ba-Galatia 5:13) O kgothaleditše gore: “Motho a se kê a šetša tša xo ikhola a a šetšê tša xo hola ba bangwê.” (Ba-Filipi 2:4) Pono ya gagwe yeo e se nago boithati e dira e le mohlala o mobotse kudu go Mokriste yo mongwe le yo mongwe yo a naganago ka sebopego se itšego sa go kgabiša mmele.

Melao ya Motheo ya Beibele Yeo e Swanetšego go Elwa Hloko

E nngwe ya ditaelo bakeng sa Bakriste ke go bolela le go ruta ditaba tše dibotse. (Mateo 28:19, 20; Ba-Filipi 2:15) Mokriste a ka se nyake go dumelela selo le ge e le sefe, go akaretša le ponagalo ya gagwe e šitiša ba bangwe go theetša molaetša woo.—2 Ba-Korinthe 4:2.

Gaešita le ge go kgabiša mo go bjalo, bjalo ka go phunya goba go thala maswao go ka ba go tumile magareng ga batho ba bangwe, Mokriste o swanetše go ipotšiša gore, ‘Go kgabiša mo go bjalo go tla nea karabelo e bjang tikologong yeo ke dulago go yona? Na ke tla tswalanywa le dihlopha tše itšego tše sa tlwaelegago tša setšhaba? Gaešita le ge letswalo la-ka le be le ka go dumelela, go phunya ga-ka goba go thala maswao go tla kgoma bjang ba bangwe ka gare ga phuthego? Na ba tla go lebelela e le bohlatse bja “môya wa lefase”? Na go ka tsoša pelaelo ya “go hlaphogelwa monaganong” ga-ka?’—1 Ba-Korinthe 2:12; 10:29-32; Tito 2:12, NW.

Mehuta e itšego ya go lokiša mmele e ka tswalana le dikotsi tše dikgolo tša tša kalafo. Go thala maswao ka ditšhwana tše sa hlwekago go ile gwa tswalanywa le phatlalatšo ya hepatitis le HIV. Mathata a letlalo ka dinako tše dingwe a bakwa ke ditaye tšeo di dirišwago. Go phunya go ka tšea lebaka la dikgwedi gore go fole le go ba bohloko dinakong tše ntši. Go ka tšweletša gape go šilafatšwa ga madi, go tšwa madi, go kgahla ga madi, go senyega ga dikwi le go fetelwa go šoro. Go oketša moo, ditshepedišo tše dingwe ga go bonolo go di bušetša morago. Ka mohlala, go ithekgile ka bogolo le mmala, go thalwa ga leswao go ka tšea tšhelete e phagamego le bohloko bjo bogolo bakeng sa go go tloša. Go phunya go ka tlogela mabadi a bophelo ka moka.

Ke phetho ya motho ka noši gore motho o phetha go amogela goba go se amogele dikotsi tše. Eupša yo a nyakago go kgahliša Modimo o lemoga gore go ba Mokriste go akaretša go ineela ga motho go Modimo. Mebele ya rena ke dihlabelo tše phelago tšeo di išwago go Modimo gore a di diriše. (Ba-Roma 12:1) Lega go le bjalo, Bakriste bao ba godilego ga ba lebelele mebele ya bona bjalo ka phahlo ya bona yeo e ka senywago ka go rata. Kudu-kudu bao ba swanelegago go ka eta pele phuthegong ba tsebja ka mekgwa ya bona e lekanetšego, go hlaphogelwa monaganong, le go leka-lekana.—1 Timotheo 3:2, 3.

Go tšweletša le go bontšha matla a teka-tekano ao a tlwaeditšwego ka Beibele go tla thuša Bakriste go phema ditiro tše feteletšego, go kganyoga go kwa bohloko ga lefase le, leo ka ntle le kholofelo le ‘tlogelanego le bophelo bja Modimo.’ (Ba-Efeso 4:18) Ka gona ba tla dumelela gore teka-tekano ya bona e tage pele ga batho.—Ba-Filipi 4:5.

[Mongwalo wa ka tlase]