Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Thuša Bao ba Nago le MCS

Go Thuša Bao ba Nago le MCS

Go Thuša Bao ba Nago le MCS

GO KGONGWA kudu ke metswako e tlwaelegilego, e ka ba di-cologne goba dihlwekiši, go bakela batlaišegi ka seo se fetago bothata bja tša kalafo; gape go ba bakela bothata bja tša leago. Batho ka tlhago ba rata go dira segwera le ba bangwe, eupša go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale (MCS [multiple chemical sensitivity]) go gapeletša batho ba bantši ba lego botho ka tsela e itšego le ba ratago boithabišo go ba mokgweng o lešago bodutu wa bophelo. Shelly, yo e lego motlaišegi wa MCS o re: “Ke bile le mathata a mangwe a tša maphelo nakong e fetilego, eupša bothata bjo ke bjo šoro le go feta. Karolo e thata le go feta ke go ipea lekatana.”

Ka mo go nyamišago, batlaišegi ba MCS ka dinako tše dingwe ba bonwa e le ba makatšago. Go ba gona, lebaka le lengwe la se ke gore MCS ke mokgwa o raraganego woo lefase le sa hlwago le kgona go lebeletšana le wona ka katlego. Eupša go hloka tsebo ka MCS ga se lebaka la go gonona bao ba nago le yona. Makasine wa American Family Physician o re: “Balwetši ba ba tlaišega e le ka kgonthe ka baka la ditšhupo tša bona.”

Go e na le go lebelela batho bao ba nago le MCS ka lenyatšo ka baka la ge bolwetši bja bona e le bjo bo makatšago le go ba thata go bo kwešiša, motho yo bohlale o swanetše go laolwa ke molao wa motheo wo o lego go Diema 18:13: “Mo-fetola-lentšu à sešo a kwišiša, ó tlo dira tša bošilo tša mo iša dihlonyeng.” Go kaone kudu gakaakang go bontšha lerato la go swana le la Kriste go bohle bao ba babjago, ka ntle le go beba sefahlego! Le ka mohla re ka se ke ra itshola ge re bontšhitše lerato le le bjalo, go sa šetšwe seo thuta-mahlale ya tša kalafo e ka se utollago nakong e tlago.

Go Bontšha Lerato la go Swana le la Kriste

Lerato la go swana le la Kriste le swana le taamane yeo e nago le dikarolo tše dibotse tša go swanela sebaka goba senyakwa se sengwe le se sengwe. Ge mogwera a e-na le MCS, lerato la rena la go swana le la Kriste le swanetše go phadima ka kwelobohloko, le re dumelele go ipea boemong bja gagwe. Gape, lerato “xa le tsome xo ikhola”—goba re ka re, ditshwanelo tša lona ka noši. Le bea boiketlo bja ba bangwe pele. Le re thuša go ba ba ‘sa felego pelo, go bipa tšohle, go dumela tšohle le go kgotlelela tšohle.’ Lerato le le bjalo “xa le fele neng le neng.”—1 Ba-Korinthe 13:4-8.

Mary ga a na MCS, eupša ba bangwe ba bagwera ba gagwe ba na le yona. Mary o ngwala gore: “Nna ka noši ke rata senkgiša-bose, eupša ke kgetha gore ke se ke ka se tlola ge ke etela bao ba nago le MCS.” Ka go ekiša Jesu, Mary o bolela ka tsela ya gagwe ka noši o re, “Ke rata go thuša.” (Mareka 1:41) Trevor o ile a ba le MCS e sa le lesea. Mmagwe o re: “Batho bao ke ilego ka šoma le bona ba ile ba katana ka matla gore ba itlwaelanye le morwa wa-ka.” Joy, e lego yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa yo a dulago Australia gomme a tlaišwa kudu ke MCS, o re o kgothatšwa ke bagwera le ba leloko bao ba mo etelago ka mehla gomme ba bontšha gore ba kwešiša mathata a gagwe.

Ka lehlakoreng le lengwe, batho bao ba nago le MCS ba swanetše go se felele bao ba tlolago ka dinkgiša-bose pelo ge ba e-na le bona. Ernest yo a tsopotšwego sehlogong se se fetilego, o boditše Phafoga! gore: “Bolwetši bja rena ke morwalo wo re swanetšego go o rwala. Batho ba bangwe le bona ba na le mathata a bona, ka gona re a leboga ge ba re thuša ka a rena.” Ee, mokgwa o kaone-kaone ka mehla ke go amogela tirišano, e sego go e gapeletša. Lorraine o re: “Ge motho yo mongwe yo a tlotšego ka senkgiša-bose goba ka cologne a mpotšiša lebaka leo ka lona ke bonalago ke sa iketla, ke mmotša gore, ‘ke na le bothata bja dinkgiša-bose gomme go bonala e tla ba bjo šoro kudu bošegong bjo.’ Go batho bao ba nago le temogo, seo gantši ke se se lekanego.” Go ba gona, seo ga se bolele gore ge e ba o tlaišwa ke MCS o ka se kgone go gopotša bagwera ka botho gore o nyaka thušo ya bona.

Ka lehlakoreng le lebotse la taba, Pam yo a tsopotšwego pejana o ngwala gore: “Sohle seo se re tlaišago gona bjale ke sa lebakanyana feela.” Ke ka baka la’ng Pam a ile a re “lebakanyana feela”? Ka gobane kholofelo ya gagwe yeo e theilwego Beibeleng ke ya gore kgaufsinyane Mmušo wa Modimo o tla tloša tlaišego ka moka lefaseng. O tla fediša le lehu—selo seo motho yo a phetšego gabotse kudu a ka swanelwago ke go lebana le sona mafelelong.—Daniele 2:44; Kutollo 21:3, 4.

Go sa dutše go le bjalo, bohle bao ba ka swanelwago ke go kgotlelela bolwetši bjo bo se nago phodišo mo nakong ye ba ka lebelela pele nakong ya ge ka tlase ga pušo ya Mmušo wa Modimo, ‘go ka se be le motho yo a tla rego: Ke a babja.’ (Jesaya 33:24) Ge re dutše re kgotlelela diteko le ge e le dife tšeo di re tlelago tshepedišong ye ya gona bjale ya dilo, anke ka moka ga rena re kataneleng go swana le Jesu gomme re tsepelele moputsong wo o beilwego ka pele ga rena.—Ba-Hebere 12:2; Jakobo 1:2-4.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 25]

Go Bontšhana Lerato

Melao e latelago ya motheo ya Beibele e ka go thuša ge e ba mogwera goba wa leloko a e-na le go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale (MCS [multiple chemical sensitivity]) goba ge e ba wena ka noši o e-na le gona:

“Tšohle tše Le rataxo xore batho ba Le dirêlê tšôna, le lena Le ba dirêlê tšôna-tšeo.”Mateo 7:12.

“Wa xeno O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wôna.”Mateo 22:39.

“A re hlôkômêlaneng seng sa rena, re išanê leratong le medirong e botse. Re se ngalê phuthêxô ya xešo ka mokxwa wa ba bangwê; sa rena a e bê xo eletšana, xa-xolo ka xe letšatši le le kxaufsi; le lena Le a di bôna.” (Ba-Hebere 10:24, 25) Ka moka re nyaka kgothatšo ya moya, kudu-kudu ge e ba re babja. Seo se retwago ke gore Bakriste ba bantši bao ba nago le MCS ba dira boiteko bja go ba gona dibokeng tša phuthego ka bobona; ba bangwe bao ba tlaišegago o šoro kudu ka dinako tše dingwe ba ba gona ka tsela ya kgokagano ya megala. Maemong a mangwe, mafelo a go hloka dinkgiša-bose a bolokelwa batho bao ba nago le MCS Holong ya Mmušo. Eupša se se ka no se be se se kgonegago goba se se šomago ka mehla.

“Le se kê [la] lebala xo dira batho xa-botse . . . xobane Modimo ó kxahlwa ke didimo [“dihlabelo,” PK] tše byalo.” (Ba-Hebere 13:16) Ela hloko gore go dira gabotse gantši go nyaka boikgafo bja motho ka noši. Na o itokišeditše go ikgafa bakeng sa go thuša motho yo a nago le MCS? Ka lehlakoreng le lengwe, batho bao ba nago le MCS go nyakega gore e be ba leka-lekanego dilong tšeo ba di letetšego go ba bangwe. Ka mohlala, bagolo ba Bakriste ba ka se ke ba dira melao mabapi le go dirišwa ga dinkgiša-bose le di-cologne, le gore ga se ka mehla ba ka kgonago go dira ditsebišo mabapi le tšona. Go oketša moo, batho bao ba sa tšwago go thabela le baeng bao ba tlolago ka dinkgiša-bose ba tla dibokeng tša phuthego—gomme re a ba amogela. Ka ntle le pelaelo ga re nyake go ba nyamiša goba go ba dira gore ba ikwe ba sa lokologa tabeng ya go diriša ga bona dinkgiša-bose.

‘Tsoma khutšo gomme o e phegelele.’ (1 Petro 3:11, bapiša le NW.) Go molaleng gore ditaba tša maphelo ga se tša swanela go amoga Bakriste khutšo. Jakobo 3:17 (PK), e re: “Bohlale bjo bo tšwago godimo . . . ke bjo bo ratago khutšo, bo boleta [“bo na le teka-tekano,” NW] . . . bo tletše kgaugelo.” Batho ba khutšo, e ka ba ba e-na le MCS goba ba se na yona, ba swanetše go se be ba feteletšego goba ba nyakago dilo ka mo go feteletšego tabeng ya go dirišwa goba go se dirišwe ga ditšweletšwa tša dikhemikhale. Ka mo go swanago, batho ba nago le teka-tekano bao ba ‘tletšego kgaugelo’ le bona ba tla phema go phegelela tshwanelong ya bona ya go tlola dinkgiša-bose ge e ba ba lemoga gore di tla kgoma boemo bja tša maphelo bja motho yo mongwe. Ka tsela ye ba bontšha gore le bona ba tsoma “maemo a khutšo” gomme ke “ba-dira-khutšô.”—Jakobo 3:18, bapiša le NW.

Ka lehlakoreng le lengwe, boemo bja kgopolo bja go se koba-kobege le maemo le bjo e sego bja teka-tekano, e ka ba e le bja motlaišegi wa MCS goba motho yo mongwe, bo swana le searoganyi seo se aroganyago batho. Boemo bjo bo bjalo bja kgopolo ga bo hole motho gomme bo ka ba bja gobatša tswalano ya motho le Modimo.—1 Johane 4:20.

Ee, Bakriste ba na le thušo e kgolo kudu—moya wa Jehofa. Ge ba dutše ba kgopela Jehofa moya wa gagwe ka mehla, ba hlagolela dienywa tša wona tše kgahlišago, kudu-kudu lerato—“tlêmô ya botlalô.” (Ba-Kolose 3:14) Ka nako e swanago, ba dumelela moya woo ka go se fele pelo gore o godiše dika tša go swana le tša Kriste go ba bangwe.—Ba-Galatia 5:22, 23.

[Seswantšho go letlakala 26]

Batho bao ba nago le MCS ba nyaka bagwera go etša ge ba bangwe ba ba nyaka