Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Lebaka Leo ka Lona o Swanetšego go Phema go Dirišana le Meoya

Lebaka Leo ka Lona o Swanetšego go Phema go Dirišana le Meoya

Lebaka Leo ka Lona o Swanetšego go Phema go Dirišana le Meoya

GE E ba o rutilwe gore dibopego tše dingwe tša go dirišana le meoya ke ditsela tša go boledišana le meoya e mebotse, o tla makatšwa ke go ithuta seo Beibele e se bolelago mabapi le go dirišana le meoya. Ka mohlala, e re: “Le se kê la ya xo ba malôpô le xo ba didupê; Le se kê la botšiša bôná, xore ba se tlo Le thšilafatša.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)—Lefitiko 19:31; 20:6, 27.

Ge e le gabotse, Beibele e hlalosa motho yo a dirišanago le meoya ka gore “Morêna ó bôna e le makxapa.” (Doiteronomio 18:11, 12) Ka baka la’ng? Go hlahlobišiša seo Beibele e se bolelago ka ponagalo e nngwe e kgolo ya go dirišana le meoya—boipolelo bja gore go boledišanwa le bahu—go tla araba potšišo yeo.

Na Bahu ba a Phela?

Go fapana le seo batho ba bantši ba se naganago, Lentšu la Modimo, Beibele le ruta gore ga go kgonege gore batho ba boledišane le baratiwa ba bona bao ba hwilego. Ka baka la’ng? Ruri, ge e ba motho yo mongwe le yo mongwe a be a ka boledišana le bahu, ge e le gabotse bahu ba swanetše go ba ba phela. Go swanetše go ba go na le karolo e nngwe ya bona yeo e phologago lehu. Ba bangwe ba bolela gore moya o tšwela pele o phela ge mmele o e-hwa. Na seo ke therešo?

Pego ya Beibele ya go bopša ga motho e re: “Morêna Modimo a na a bopa motho, lerole la mmu; mo dinkong tša xaxwe a budulêla môya wa bophelô, motho a napa a ba môya o phelaxo.” (Genesi 2:7, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Na se ga se utolle gore motho ka boyena ke moya le gore ga a na moya o sa hwego wo o tšwelago pele o phela ka morago ga lehu la mmele? Ge e le gabotse, Mangwalo a re: “Moya o senyago wona o tlo hwa.” (Hesekiele 18:4, PK) “Xobane ba ba phelaxo ba tseba xore ba tlo hwa; ’me xo bahu xa xo se se tsebyaxo . . . Kwa bo-dula-bahu . . . xa xo na modirô, xa xo na kxopolô, xa xo tsebô le bohlale,” lebitla la batho le tlwaelegilego.—Mmoledi 9:5, 10.

Ka gona go ya ka Beibele, moya ga se selo seo se phologago lehu la mmele mo e lego gore batho bao ba phelago ka morago ba ka boledišana le wona. Mehlala e mebedi ya diithuti tša Beibele tšeo di hlomphegago tšeo di fihleletšego phetho ya gore moya o a hwa ke ye. Ra-thutatumelo wa Canada Clark H. Pinnock o boletše gore: “Kgopolo ye [ya gore moya wa motho ga o hwe] e tutueditše tumelo lebaka le letelele kudu, eupša ga se ya Beibele. Beibele ga e rute go se hwe ga moya ga tlhago.” Ka mo go swanago, moithuti wa mo-Brithania John R. W. Stott o boletše gore: “Go se hwe ga moya—gomme ka morago go se fedišege—ke ga Segerika e sego ga kgopolo ya Beibele.”

Lega go le bjalo, batho ba amogela melaetša le go kwa mantšu ao go bonalago a e-tšwa go bahu. Ka gona, ke bomang bao ba bolelago?

Poledišano le Mang?

Beibele e bontšha gore motho wa moya yo a sa bonagalego o ile a diriša noga go boledišana le mosadi wa pele, Efa, gomme a mo lebiša go rabeleng malebana le Modimo, go fo swana le ge motho yo bohlale a diriša popi. (Genesi 3:1-5) Beibele e bitša motho yo wa moya, goba morongwa, “Nôxa e kxolo . . . yôna ye ba rexo ké Diabolo le Sathane, motimetši wa lefase ka moka la batho.” (Kutollo 12:9) Yena yoo, Sathane o ile a atlega bakeng sa go gokeletša barongwa ba bangwe borabeleng. (Juda 6) Barongwa ba ba babe ba bitšwa batemona e bile ke manaba a Modimo.

Beibele e bontšha gore batemona ba na le matla a go tutuetša batho. (Luka 8:26-34) Ka gona, ga go makatše ge Molao wa Modimo o re: “Xo wêna xo se kê xwa hwetšwa . . . e a botšišaxo badimo, le xe e le sedupê, le e a nyakaxo selô bahung. Ka xobane ba ba diraxo tše byalo Morêna ó bôna e le makxapa.” (Doiteronomio 18:10-12) Dikotsi tša go hlokomologa molao wo ke dife?

Phihlelo ya kgonthe ya Kgoši Saulo wa Isiraele ya bogologolo e araba potšišo yeo. Ka baka la go boifa manaba a gagwe, Kgoši Saulo o ile a tsoma senoge. O ile a se kgopela gore se ikgokaganye le moporofeta yo a hwilego Samuele. Ge a e-kwa tlhaloso ya senoge ya monna yo a tšofetšego, Saulo o ile a naganela gore seriti seo ke Samuele. Gomme ke molaetša ofe wo Saulo a ilego a o amogela? Isiraele e tla neelwa diatleng tša manaba, gomme Saulo le barwa ba gagwe ba tla ba le “Samuele” go bontšha gore ba be ba tla hwa. (1 Samuele 28:4-19) Karabelo ya Modimo e bile efe phethong ya Saulo ya go boledišana le senoge? Mangwalo a a re botša: “Saulo a hwela dikarogong tša gagwe . . . le ka gobane a na a tsoma mosadi wa moloi a mmotšiša.” (1 Koronika 10:13, PK) A moputso o phagamego gakaakang wo a ilego a o lefa!

Ka mo go swanago lehono, bao ba akaretšwago go dirišaneng le meoya ba ipea kotsing ya lebitla. Beibele e lemoša ka gore “baloi” ba tla tlaišwa ka “lehu la bobedi [goba la ka mo go sa felego].” (Kutollo 21:8; 22:15) Ka gona, go molaleng gore tsela ye e phološago bophelo yeo motho a ka e tšeago ke go phema go dirišana le meoya ka dibopego tša yona ka moka.

Kamoo o ka Ganetšago Meoya e Kgopo ka Gona

Go thwe’ng ge e ba o šetše o dirišana le meoya? Ka gona o tla dira gabotse go tšea megato gatee-tee bakeng sa go itšhireletša gotee le lapa la gago bakeng sa go gobatšwa ke meoya e kgopo. Megato efe? Ka mohlala: Motho o šireletša bjang ntlo ya gagwe le lapa malebana le dilomi? Ka morago ga go di ntšha ka ntlong ya gagwe, o fediša dilo tšeo di ka goketšago dilomi ka ntlong ya gagwe. O tswalela menga ka go tiiša le go thekga maboto bakeng sa go thibela tlhaselo ya dilomi, le gona ge e ba leuba la dilomi le phegelela, a ka kgopela thušo go balaodi ba lefelong leo bakeng sa go lebeletšana le tšona.

Tsela e swanago e ka go thuša go ganetša meoya e kgopo le go lokologa go yona. Ela hloko mohlala wa Bakriste ba lekgolo la pele la nywaga kua Efeso bao ba bego ba dirišana le meoya pele ga ge ba fetoga Bakriste. Ka morago ga ge ba ikemišeditše go tšwa go dirišaneng le meoya, ba ile ba tšea megato e meraro bakeng sa go itšhireletša malebana le ditlhaselo tšeo di swanago le dilomi tša meoya e kgopo. Ba dirile’ng?

Mogato wa Pele

Beibele e hlalosa gore: “Ba bantši ba ba bexo ba dirile tša bonoxê kxalê, ba kxobokanya dipuku tša mohuta woo, ba di fiša pepeneneng.” (Ditiro 19:19) Ka go senya dipuku tša bona tša bonoge, Bakriste bao ba bafsa ba ile ba bea mohlala bakeng sa bohle bao ba kganyogago go ganetša meoya e kgopo lehono. Lahla dibopego ka moka tšeo di tswalanago le go dirišana le meoya. Se se tla akaretša dipuku ka moka, dimakasine, dipuku tša metlae, dibidio, dipampiri tša phatlalatšo, dilo ka moka tšeo di tšwago mothopong wa electronic le direkhoto tša mmino tšeo di nago le mantšu a go dirišana le meoya, go akaretša le dipheku goba dilo tše dingwe tšeo di aparwago bakeng sa “tšhireletšo.”—Doiteronomio 7:25, 26; 1 Ba-Korinthe 10:21.

Monna yo mongwe wa Amerika Borwa yo a bego a tsenetše go dirišana le meoya lebaka la nywaga e masome o ile a nweletša keletšo ye ya Mangwalo pelong. O gopola gore: “Ka letšatši le lengwe, ke ile ka kgoboketša dilo tša-ka ka moka tša go dirišana le meoya ka pele ga ntlo ya-ka, ka tšea selepe, gomme ka di rema ya ba ditsekana.” Ka morago ga moo o ile a fiša selo se sengwe le se sengwe go fihlela go se na selo seo se šetšego. Ka morago ga moo o ile a dira tšwelopele e botse ya moya e bile go se go ye kae a ba modiredi yo mafolofolo go e nngwe ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa.

Lega go le bjalo, mogato wo wa mathomo ga se o lekanego. Ka baka la’ng? Ee, gaešita le nywaga ka morago ga ge Bakriste bao ba Efeso ba sentše dipuku tša bona tša malea, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Re lwa le meôya ya bobe.” (Ba-Efeso 6:12, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Batemona ba be ba sa nyema moko. Ba be ba sa dutše ba nyaka go hwetša seo ba ka ikholago ka sona. Ke eng se sengwe seo Bakriste bao ba bego ba swanetše go se dira?

Mogato wa Bobedi

Paulo o ile a opeletša ba-Efeso ba lekgolo la pele la nywaga gore: “Aparang ditlhamo ka moka tša Modimo e le gore le kgone go ema le tiile malebana le ditiro tša bohwirihwiri tša Diabolo.” (Ba-Efeso 6:11, mongwalo wa ka tlase wa NW) Keletšo yeo e sa dutše e šoma le lehono. Go fo swana le motho yo a lekago go ntšha dilomi legaeng la gagwe, Mokriste o swanetše go tiiša ditšhireletšo tša gagwe tšeo di swanago le maboto bakeng sa go dula a sa fihlelelwe ke meoya e kgopo. Mogato wo wa bobedi o akaretša’ng?

Paulo a gatelela ka gore: “Xa-xolo-xolo Le swarê kôtsê ya tumêlô, ye Le kxônaxo xo tima mesêbê e thšumaxo ya yêna e mobe ka yôna.” (Ba-Efeso 6:16, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Kotse ye e tloga e le ya bohlokwa kudu. Ge tumelo ya gago e ka tia, kganetšo ya gago ya madira a kgopo a moya e tla matlafala.—Mateo 17:20.

Ka gona, o ka tiiša bjang ditšhireletšo tša gago tšeo di go šireletšago? Ka go tšwela pele ga gago o ithuta Beibele. Go bala Beibele go tswalane ka tsela efe le tumelo? Bjalo ka ge go tia ga leboto go ithekgile ka matla a motheo wa lona, go tia ga tumelo ya motho go ithekgile kudu ka matla a motheo wa yona. Motheo woo ke eng?

Tsebo e nepagetšego ya Lentšu la Modimo. Moapostola Paulo o hlalosa gore: “Tumêlô e tšwa xo kweng; ’me xo kwa xo tla ka Lentšu la Modimo.” (Ba-Roma 10:17) O laletšwa go kgopela thuto ya Beibele ka ntle le tefo go yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, ka nako le lefelo tšeo di go loketšego. Thuto e bjalo e tla matlafatša tumelo ya gago. (Ba-Roma 1:11, 12; Ba-Kolose 2:6, 7) Mafelelo e tla ba afe? Go se go ye kae tumelo ya gago e tla ba lepheko leo le tla šomago bjalo ka tšhireletšo malebana le tutuetšo ya meoya e kgopo.—Psalme 91:4; 1 Johane 5:5.

Ke mogato ofe wa boraro wo Bakriste bao ba Efeso ba bego ba swanetše go o gata?

Mogato wa Boraro

Mehleng ya bogologolo kua Efeso badumedi bao ba bafsa ba ile ba tšea megato bakeng sa go ganetša meoya e kgopo, eupša Bakriste bao ba be ba sa dutše ba dula motseng wo o bego o tletše ka botemona. Ba be ba nyaka tšhireletšo e oketšegilego. Ka gona ge moapostola Paulo a be a ngwalela badumedi-gotee le yena o ile a ba botša seo ba bego ba swanetše go se dira: “Xo tliša dithapêlô tšohle le ’kxopêlô tšohle ka mabaka ohle ka Môya; modirô woo Le o phakxamêlê ka xo kxôtlêlêla ruri, le ka xo rapêlêla bakxêthwa ka moka.”—Ba-Efeso 6:18.

Ruri, go rapela ka go tšwa pelong le ka mehla bakeng sa tšhireletšo ya Jehofa e be e le, e bile e sa dutše e le mogato wa makgaola-kgang wo o nyakegago bakeng sa tšhireletšo malebana le meoya e kgopo. E bile ke mo go homotšago go tseba gore Jehofa o tla araba ditopo tša gago tšeo di tšwago pelong ka go go nea tšhireletšo ya gagwe, yeo e akaretšago thekgo ya barongwa ba gagwe. (Psalme 34:7; 91:2, 3, 11, 14; 145:19) Ka gona, ke ga bohlokwa kudu go phegelela go rapeleng Modimo bakeng sa gore, ‘A re phološe bobeng.’—Mateo 6:13; 1 Johane 5:18, 19.

Antônio, yo e bego e le sedupe kua Brazil, o ile a leboga mohola wa thapelo. Ka morago ga ge a amogetše thuto ya Beibele le go ithuta leina la Modimo, Jehofa, o ile a thoma go rapela Jehofa Modimo ka matla bakeng sa thušo ya go tlogela go dirišana le meoya. Ge a lebelela morago o re: “Go rapela Jehofa go ipontšhitše e le setšhabelo sa-ka le bakeng sa ba bangwe ba bantši bao e bego e le makgoba a meoya e kgopo nakong e fetilego.”—Diema 18:10.

O ka Atlega

Ke gabohlokwa gore ka morago ga go tseba Jehofa, o bee kholofelo ka moka go yena, o ikokobeletše matla a gagwe a taolo, le go kwa ditaelo tša gagwe. Ge e ba o dira se, ge o mmitša bakeng sa go kgopela thušo, o diriša leina la gagwe o tla go nea tšhireletšo. Antônio o ile a amogela tšhireletšo e bjalo. Lehono ke mogolo wa Mokriste go e nngwe ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa kua São Paulo e bile o leboga go ba a hweditše therešo yeo e mo lokolotšego.—Johane 8:32.

Go swana le Antônio le dikete tša ba bangwe bao ba bego ba dirišana le meoya bao gona bjale ba hlankelago Jehofa Modimo, o ka atlega bakeng sa go lokologa go dirišaneng le meoya. Ka gona, lahla selo se sengwe le se sengwe seo se tswalanago le go dirišana le meoya, o matlafatše tumelo ya gago ka thuto ya Beibele gomme o rapelele tšhireletšo ya Jehofa. Tšea megato ye—bophelo bja gago bo ithekgile ka yona!

[Ntlhakgolo go letlakala 5]

Go ya ka Beibele, bao ba phelago ba ka se kgone go boledišana le bahu

[Seswantšho go letlakala 6]

1. Lahla dilo ka moka tšeo di tswalanago le go dirišana le meoya

[Seswantšho go letlakala 7]

2. Tšwela pele o ithuta Beibele

[Picture on page 8]

3. Rapela ka matla le ka mehla