Pono ya Beibele

Go Naganišiša mo go Holago

“A NKÊ O KXAHLWÊ-HLÊ KE POLÊLÔ TŠA MOLOMO WA-KA, LE DIKELELETŠÔ [“GO NAGANIŠIŠA GA,” NW] TŠÉ TŠA PELO YA-KA, WÊNA MORÊNA [“JEHOFA,” NW] LENTSWÊ LA-KA, WÊNA MONAMOLEDI WA-KA.”—PSALME 19:14.

“GO NAGANIŠIŠA” go bolela eng go wena? Ge e ba o latela dithuto tša madumedi a mangwe a ka Bohlabela, o ka dumela gore ke selo se sengwe seo se neago kgopolo ka tsela e kwagalago goba tshedimošo e kgethegilego. Go naganišiša mo go dirišwago go Bobuddha go kgothaletša go gora dikgopolo ka moka monaganong. Dibopego tše dingwe tša go naganišiša go thwe di kgothaletša go tlatša monagano wa gago ka “ditherešo tše di akaretšago tša bohlale.”

Pono ya Beibele ka go naganišiša e fapana le tše. Ka tsela efe? Ela hloko mohlala wa Beibele wa monna yo a bitšwago Isaka yo ge a be a e-na le nywaga e 40 a ilego a ba le go gontši mo a bego a swanetšego go go naganišiša. Genesi 24:63 e re: “Ó be a tšwetše naxeng [e le gore a naganišiše, NW] è le mantšibua.” Ga go na lebaka la go nagana gore Isaka o be a gora kgopolo monaganong wa gagwe goba gore o be a fo nagana ka ‘therešo e akaretšago ya bohlale’ yeo e sa kwagalego. Mohlomongwe Isaka o be a na le dilo tše kgethegilego tšeo a swanetšego go nagana ka tšona, bjalo ka bokamoso bja gagwe, go lahlegelwa ke mmagwe goba gore mosadi wa gagwe e be e tla ba mang. O ile a diriša nako e itšego ya go ba noši mantšiboa gore a naganišiše, mohlomongwe ka ditaba tše bjalo tše bohlokwa. Ka Beibeleng go naganišiša go feta go fo lelera ka monagano.

Go na le go Gontši ka go Naganišiša

Ela hloko mohlala wa mopsalme Dafida. O be a lebeletšane le lelokelelo la mathata ao a bego a bonala e le a sa fenyegego gomme o be a tseba gabotse gore ka ge e  le motho yo a sa phethagalago, o be a nyaka thušo e tšwago go Modimo gore a itshware ka mo go swanetšego. Ke eng seo se ilego sa matlafatša Dafida maemong a thata? Bjalo ka ge go begilwe go Psalme 19:14, Dafida o itše: “A nkê O kxahlwê-hlê ke polêlô tša molomo wa-ka, le dikeleletšô tšé tša pelo ya-ka, Wêna Morêna [“Jehofa,” NW] Lentswê la-ka, Wêna Monamoledi wa-ka.” Lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego mo e le “go naganišiša” le tšwa modung wa lentšu leo ge e le gabotse le bolelago “go bolela o nnoši.” Ee, Dafida ‘o ile a bolela a nnoši’ ka Jehofa, ditiro tša gagwe, mediro ya gagwe, melao ya gagwe le go loka ga gagwe.—Psalme 143:5.

Ka mo go swanago, Bakriste ba pele ba ile ba lebelela go beela nako ka thoko bakeng sa go naganišiša ka dilo tša moya e le karolo ya borapedi bja therešo. Moapostola Paulo o lemošitše ka gore: “Išang mexopolô le tše e lexo therešô, le tše e lexo bokwala, le tše e lexo tokô, le tše e lexo pelo-thereši, le tše di yaxo ka leratô, tša tumô e botse, tše e lexo boló, tše di kaxo ratiwa, e bê tšôna Le di naxanaxo.” (Ba-Filipi 4:8) Ee, e le gore re nagane dikgopolo tše agago, “dilo” tše tšeo Paulo a boletšego ka tšona go nyakega gore di tsene ka menaganong ya rena ka tsela e itšego. Bjang?

Mopsalme o nea karabo. Psalme 1:1, 2 e balega ka gore: “Yo šexo ké monna eo a sa sepelexo à lailwe ke bakxôpô . . . Sa xaxwe ya ba xo thabêla molaô wa Morêna, molaô woo a o akanya mosexare le bošexo.” Ee, mopsalme o be a bala molao wa Modimo ka mehla. Ka gona, o be a ka kgona go naganišiša ka dilo tšeo a bego a ithutile tšona ka Mmopi.

Go Naganišiša Lehono

Go bala Beibele ke gabohlokwa, eupša ka morago ga go bala re swanetše go naganišiša, re nagane ka mo go tseneletšego goba “re bolele re nnoši” ka seo re se badilego. Go fo etša ge tšhilego ya dijo e nyakega ge e ba re tla holega ka mo go tletšego dijong tšeo re di jago, go naganišiša go a nyakega ge e ba re tla monya seo re se balago ka Beibeleng. Go naganišiša mo go swanetšego go dira seo se fetago go fo tloša dikgopolo tše fošagetšego. Gape go re dumelela go ela hloko ditharollo tše di theilwego Beibeleng bakeng sa mathata a rena. Go naganišiša mo go bjalo go ka re thuša go lebeletšana ka katlego le dipelaelo tša bophelo bja letšatši le letšatši.—Mateo 6:25-32.

Mopsalme Dafida o ile a lemoga karolo yeo go naganišiša go e bapalago bakeng sa go kgahliša Modimo. O itše: “Molomo-moloki ó bola bohlale [“ka lentšu la tlase,” NW].” (Psalme 37:30) Ee, go naganišiša ke leswao leo le hlaolago la morapedi yo a botegago. Go lebelelwa ke Modimo re le baloki ke tšhegofatšo ya kgonthe gomme go tliša mehola ya moya. Ka mohlala, Beibele e re “mmila wa baloki ó étša bo-ka mahuba xe a hlatloxa, ’tšatši la bá la hlaba.” (Diema 4:18) Ka gona, Mokriste yo a kwago yo a “bolelago bohlale ka lentšu la tlase” a ka letela go gola kwešišong ya Beibele.

Beibele gape e lemoša Bakriste ka go naganišiša ka boikarabelo bja bona bja Mangwalo. Moapostola Paulo o boditše Timotheo gore: “Hlôkômêla [“naganišiša,” NW] tšôna-tšeo, O ineêlê tšôna, xore dilong tšohle xo bônalê xe O tšwêlêla pele. Itôtê O lôtê le thutô. Xe O dira byalo O tlo iphološa, wa phološa le bao ba Xo kwaxo.” (1 Timotheo 4:15, 16) Ee, seo re se bolelago le seo re se dirago se ka ba le mafelelo a tseneletšego go ba bangwe.

Ka mo go kwalago, re na le mabaka a mantši a go nagana ka mo go tseneletšego le ka go tsepamiša kgopolo ka dilo tše bohlokwa. Go bohlokwa go nagana ka diphihlelo tša rena tša nakong e fetilego, re naganišiše ka ditaba tša gona bjale gomme re nagane bokamoso bja rena ka kelohloko. Eupša ka godimo ga tšohle, go naganišiša ga rena go tla re nea tshedimošo e kgolo ge e ba dikgopolo tša rena di theilwe bohlaleng bja Mmopi wa rena, Jehofa Modimo.

[Seswantšho go letlakala 29]

“The Thinker,” ka Rodin