Maikemišetšo a Olympic a Mathateng

GE Baron Pierre de Coubertin a šišinya tsošološo ya di-Olympic, o ile a hlalosa maikemišetšo a lokilego. Ge e le gabotse, tumelo ya mehleng yeno ya di-Olympic, yeo e tswalanywago le Coubertin, e re: “Selo sa bohlokwa kudu Dipapading tša di-Olympic ga se go thopa sefoka eupša ke go tšea karolo . . . Selo sa bohlokwa ga se go fenya eupša ke ge o bapetše gabotse.”

Coubertin o be a dumela gore go tsenela phadišano e kgahlišago go ka aga semelo se sebotse, gwa kgothaletša kahlolo e kwagalago le go godiša boitshwaro bjo bo lokilego. O boletše gape le ka ‘bodumedi bja dipapadi.’ O ile a nagana gore di-Olympic di ka ruta batho go phela ka khutšo.

Eupša ka nako yeo Coubertin a hwilego ka yona e lego ka 1937, dikholofelo le ge e le dife mabapi le taba yeo di ile tša timelela. Dipapadi di be di šetše di thibetšwe gatee ka baka la ntwa ya lefase, e bile go be go bopega dikgohlano bakeng sa ntwa e nngwe e kgolo. Lehono, maikemišetšo a di-Olympic a mathateng a tseneletšego e le ruri. Ke ka baka la’ng go le bjalo?

Di-Olympic le Dihlare-tagi

E šetše e le nywaga-some e mentši dihlare-tagi tša go kaonefatša go bapala ga ra-mabelo di dirišwa ke bo-ramabelo bakeng sa go hwetša dintlha tša phadišano, e bile Dipapadi tša di-Olympic ga se tša efoga bothata bjo. Ge e le gabotse, gona bjale, nywaga e 25 ka morago ga go thongwa ga seo mohlomongwe e lego tlhahlobo e nepagetšego ya dihlare-tagi, go dirišwa ga dikhemikhale tšeo di thibetšwego gare ga bo-ramabelo ba di-Olympic e tšwela pele e le bothata.

Bo-ramabelo ba bangwe ba retologela go di-steroid bakeng sa go hwetša mohola. Ba bangwe ba diriša dimatlafatši. Dihomoune tša kgolo ya motho ke tše dingwe tša dilo tšeo di ratwago magareng ga bo-ramabelo ba go kitima ka lebelo kudu le bo-ramabelo ba bangwe bao ba nago le matla ka gobane di thuša bo-ramabelo go fola ka pela boitšhidullong bjo matla gomme di oketša matla a mešifa. Go sa dutše go le bjalo, mohuta o mongwe wo o laolwago ke dikarolwana tša leabela wa erythropoietin ke sehlare-tagi seo se ratwago kudu gare ga bakitimi bao ba kitimago monabo o motelele, baruthi le bao ba fofago lefau-faung bao ba putlago naga, ka ge e godiša kgotlelelo ya bona ka go tutuetša go tšweletšwa ga disele tše dikhwibidu tša madi.

 Ka mo go kwagalago, Dr. Robert Voy, yo e kilego ya ba molaodi wa go hlahlobja ga dihlare-tagi bakeng sa Komiti ya di-Olympic ya United States, o bitša bo-ramabelo “laporatori yeo e sepelago.” O oketša ka gore: “Di-Olympic di fetogile lefelo la go dira boitekelo la bo-rathutamahlale, bo-rakhemisi le dingaka tše sa botegego.” Go thwe’ng ka go hlahloba dihlare-tagi? Dr. Donald Catlin, molaodi wa laporatori ya go hlahloba dihlare-tagi kua United States, o re: “Ramabelo yo a nago le tsebo yo a nyakago go diriša dihlare-tagi o fetogela dilong tšeo re ka se kgonego go di lemoga.”

Letsogo-le-kobong le Kgobogo

Ka ge e le ditoropo tše sego kae feela tšeo di ka fihlelelago go beeletša gore di-Olympic di swarelwe go tšona, tše dingwe tša tšona di tla dira sohle seo di ka se kgonago go šireletša tiragalo. Mo e nyakilego go ba nywaga e mebedi e fetilego, Komiti ya Ditšhaba-tšhaba ya di-Olympic (IOC [International Olympic Committee]) e ile ya ikhwetša e le lerageng la kgobogo. Ditatofatšo tša letsogo-le-kobong tšeo di fihlago go diranta tše dimilione tše 2,8 di ile tša lefša go ditho tša IOC nakong ya go beeletša mo go ilego gwa atlega ga Salt Lake City bakeng sa Dipapadi tša Marega tša 2002, di ile tša belaetša mabapi le melao ya boitshwaro ya bao ba bego ba akaretšwa mo tiragalong ya go kgetha.

Phapano magareng ga go amogela baeng le letsogo-le-kobong leo le dirwago ka go lebanya gantši go thata go e bona bjalo ka ge ditoropo tšeo go bonagalago go e-na le kgonagalo ya gore e be tšeo dipapadi di tla swarelwago go tšona di nea bao ba kgethago lefelo dimpho tše dintši. Ditho tša IOC tše fihlago go 20 di ile tša akaretšwa kgobogong ya Salt Lake City, gomme tše 6 tša tšona mafelelong di ile tša lelekwa. Ge e le mabapi le Dipapadi tša Australia tša 2000, maiteko ka moka a go uta seswantšho sa bomenetša a ile a timelela ge mopresidente wa Komiti ya di-Olympic ya Australia a dumela ka gore: “Ruri, ga se ra thopa [peeletšo] feela ka baka la bobotse bja toropo le didirišwa tša dipapadi tšeo re nago le tšona tšeo re ilego ra di tšweletša.”

Ditsela tša bophelo tša go senya tšhelete tša ditho tše dingwe tše phagamego tša IOC di ile tša bešeletša pelaelo. Mohu yo e bego e le hlogo ya International Rowing Federation ya Switzerland e lego Tommy Keller, o kile a bolela gore go ya ka pono ya gagwe bahlankedi ba bangwe ba dipapadi ba lebelela di-Olympic e le tsela ya go  “phethagatša boikgogomošo bja bona ka noši.” O ile a oketša ka gore seo se hlohleletšago go be go bonala e le “go phegelela tšhelete le go kgotsofatša maikemišetšo a bona ka noši.”

Thekišo e Matla Kudu

Ga go na yo a ka ganetšago gore di-Olympic di akaretša tekanyo e kgolo ya tšhelete. Ka tlwaelo, di tlišitše ditekanyo tše phagamego tša go bogela mananeo a itšego a thelebišene le dipapatšo tšeo di nago le tšhelete e ntši kudu tša ditheko tša fase, di dira go thekgwa ga dipapadi sedirišwa se segolo sa thekišo.

Ela hloko di-Olympic tša 1988, mo e lego gore dikhamphani tše senyane tše di dirilwego ka ditšhaba tše dintši di ile tša lefa palo-moka e fetago diranta tše dimilione tše 700 go IOC bakeng sa ditshwanelo tša lefase ka moka tša thekišo. Dipapadi tša Selemo tša 1996 tša Atlanta di ile tša kgoboketša palo-moka ya diranta tše dimilione tše dikete tše 2,8 bakeng sa ditshwanelo tše swanago. Le gona tšeo ga di akaretše ditshwanelo tša thelebišene. Tshepedišo ya mekero ya TV ya Amerika e ile ya lefa tšhelete e fetago diranta tše dimilione tše dikete tše 24 bakeng sa tshwanelo ya go gaša Dipapadi tša di-Olympic magareng ga 2000 le 2008, le gona go begilwe gore lebakeng le le fetago nywaga e mene, bathekgi ba lefase ka bophara ba 11 ba tla swanelwa ke go lefa diranta tše dimilione tše 581 ka o tee ka o tee. Ka gona, batho ba bangwe ba hlalositše pono ya gore le ge di-Olympic di kile tša emela maikemišetšo a bokwala bja batho, lehono dipapadi ke sebaka sa go dira tšhelete kudu seo se emelago megabaru ya batho.

Go Senyegile Kae?

Ditsebi tše dingwe di bolela gore mathata a di-Olympic a ka latišišwa ditšwelopeleng tše pedi tše dikgolo tšeo di thomilego mathomong a bo-1980. Ya pele e be e le phetho ya go nea makgotla a dipapadi a ditšhaba-tšhaba ao a ikemetšego tshwanelo ya go kgetha gore ke bo-ramabelo bafe bao ba bego ba swanelegela di-Olympic. Le ge IOC e kile ya thibela go tšea karolo ga bo-maithutwane, makgotla a ile a thoma go dumelela bo-radiatleletiki ba nago le bokgoni go phadišana diphadišanong tša bona tše di fapa-fapanego tša Olympic. Eupša bo-ramabelo ba nago le bokgoni ba ile ba tla le kgopolo ya bokgoni. Go fo ‘bapala gabotse’ ga go tlišetše motho tšhelete ya go dirišwa ga gagwe dipapatšong, gomme ga se gwa tšea lebaka le letelele gore go  thopa sefoka e be selo sa bohlokwa kudu. Ka mo go sa makatšego, seo se okeditše kudu go dirišwa ga dihlare-tagi tšeo di dirago gore ba bapale kaone kudu.

Tšwelopele ya bobedi e kgolo e tlile ka 1983 ge IOC e ela hloko go dira dipoelo ka seo setsebi sa tša thekišo se se bitšago “leswao le bohlokwa kudu leo le sa dirišwego lefaseng”—dinkgokolo tša Olympic. Se se ile sa godiša boemo bja papatšo bjo bo sa laolegego bjo bo fetogilego leswao la di-Olympic. Jason Zengerle o boletše gore: “Go sa šetšwe dipolelo ka moka mabapi le go bolelela khutšo le go tliša batho ba lefase gotee . . . di-Olympic ga se tšeo di fapanego e le ka kgonthe go . . . pontšho le ge e le efe ya boikgantšho ya dipapadi.” Lega go le bjalo, na se se bolela gore maikemišetšo ao a šišintšwego ke mokgatlo wa di-Olympic ke ao a sa fihlelelwego?

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 21]

DITHEREŠO MABAPI LE DI-OLYMPIC

→ Leswao la di-Olympic le na le dinkgokolo tše hlano, tšeo di emelago dikontinente tša Afrika, Asia, Australia, Yuropa, Amerika Leboa le Borwa. Di beilwe bakeng sa go bontšha bogwera bja dipapadi bja batho ka moka.

→ Moano wa di-Olympic ke Citius, Altius, Fortius—wa Selatine wo o bolelelago gore “ka lebelo kudu, godimo kudu, ka sebete kudu.” Phetolelo e nngwe e lego, “kapejana, godimo, matla” e ile ya hlangwa ke morutiši yo a tšwago Fora.

→ Kgabo ya di-Olympic e ile ya tšhungwa aletareng ya Zeus nakong ya dipapadi tša bogologolo. Lehono, thotšhi e tšhungwa ke mahlasedi a letšatši Olympia gomme ya išwa lepatlelong la dipapadi.

→ Moetlo wa di-Olympic o na le nywaga e dikete o le gona. Dipapadi tša di-Olympic tša mathomo tšeo di begilwego di bile gona ka 776 B.C.E., eupša ba bantši ba bolela gore setlogo sa dipapadi se boela morago bonyenyane nywaga-kgolong e mehlano pele ga moo.

[Mothopo]

AP Photo/Eric Draper

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 22]

LEPATLELO LA DI-OLYMPIC LA SYDNEY

Ga e sa le go tloga ka September 1993, ge Sydney e thopa peeletšo bakeng sa Dipapadi tša di-Olympic tša 2000, toropo yeo e be e dutše e lokišetšwa ka mafolofolo go amogela baeng bao ba balwago ka masome a dikete. Modiro o mogolo o šetše o dirilwe bakeng sa go hlwekiša lepatlelo, go aga mafelo ao a tšwago pele lefaseng, go lokiša mafelo a kgale a go lahlela ditšhila go a dira lelokelelo la mafelo a nago le monola, diphaka le melapo yeo e akaretšago diheketara tše ka bago 760.

Motse wa Olympic wa Sydney, woo o agilwego bakeng sa gore go dule bo-radiatleletiki ka moka le bahlankedi, ke motse o mogolo kudu wo o nago le didirišwa tše di laolwago ke matla a seetša sa letšatši lefaseng. SuperDome—lefelo le legolo kudu bakeng sa dipapadi tša ka ntlong le boithabišo Karolong ya ka Borwa ya lefase—le na le sebešo se segolo kudu seo se šomago ka seetša sa letšatši kua Australia, e bile se šoma ka matla ao a nyakilego a sa tšweletše kgase yeo e bakago greenhouse effect.

Seo se ukamego leratadimeng ka morago ga SuperDome ke methinya e megolo le ditšhipi tša go rapama tšeo di logagantšwego tša Lepatlelo la di-Olympic. Go biditše R3 000 000 000 go le aga gape ke lepatlelo le legolo go feta ohle lefaseng la di-Olympic, leo le dudišago batho ba 110 000. Go ka emišwa difofane tša Boeing 747 tše nne di bapelane ka tlase ga mojako o mogolo wa lepatlelo wa sekabora! Tlhaka ya dithaele tšeo di bonatšago e šireletša babogedi mahlaseding a letšatši a ultraviolet. Alan Patching, molaodi-mogolo wa lepatlelo o boletše gore: “Dikgwedi tše mmalwa ka 2000, lefelo le e tla ba lefelo la bohlokwa kudu la Australia.” Ka gona o ile a leka mahlatse ka polelelo-pele e rego: “Le tla fetoga leswao ka morago ga moo, bjalo ka Opera House.”

[Seswantšho go letlakala 20]

Baron Pierre de Coubertin

[Mothopo]

Culver Pictures

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 23]

AP Photo/ACOG, HO