Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng ke le yo Mosesane Gakaakaa?

Ke ka Baka La’ng ke le yo Mosesane Gakaakaa?

Bafsa ba a Botšiša . . .

Ke ka Baka La’ng ke le yo Mosesane Gakaakaa?

JUSTIN ke yo mosesane e bile o phetše gabotse, eupša ka kakaretšo ga se a thaba ka mmele wa gagwe. O dumela ka gore: “Ke leka go oketša boima.” Ka gona, mokgwa wa gagwe wa go ja wa morago bjale o akaretša go ja gahlano ka letšatši, e lego tekanyo ya di-kilojoule tše 16 800. Lega go le bjalo, o nyaka boima bjo bo tlaleletšago e e-ba digoba tše di tiilego. Ka gona, o oketša ka gore: “Nna le mogwera wa-ka re tsoga e sa le ka pela gomme ra ya gotee ka matšatši a mangwe pele ga mošomo lefelong la boithobollo bakeng sa go kuka ditšhipi tše boima.”

Vanessa le yena o ka legorong la ba basesane. Eupša o kgotsofetše kudu ka boima bja gagwe. Vanessa o gopola gore: “Ge ke be ke sa le mofsa, bana ba be ba nkwera gomme ba mpitša leleke. Eupša ga ke sa tshwenyega ka seo le ka mohla. Ke fo ikamogela ka tsela yeo ke lego ka yona.”

‘Ikamogele ka tsela yeo o lego ka yona.’ Seo se kwagala e le keletšo e botse. Eupša e ka ba keletšo yeo o hwetšago go le thata go e diriša. Bjalo ka mofsa yo a lego mahlalagading, o ka ba o sa le “lebakeng la bofsa.” (1 Ba-Korinthe 7:36, NW) Seo e lego pherekano kudu-kudu ke nako ya phetogo e akgofago ya mmele yeo e tsebjago e le lebaka la go khukhuša. Nakong ya lebaka la go khukhuša, ditho tša mmele wa gago di ka gola ka ditekanyo tše di sa swanego; matsogo a gago, maoto le ponagalo ya sefahlego di ka bonala ka tsela ya go itlhoboga e le tšeo di sa leka-lekanego. * Se se ka go tlogela o ikwa o le dihlong e bile o sa kgahliše. Ka gona, taba ke gore ga se bafsa ka moka bao ba golago ka lebelo le le swanago. Ka gona, le ge ba bangwe ba dithaka tša gago ba gola ka sebopego sa mmele sa digoba goba sebopego sa bosadi, ge o bapišwa le bona o tla dula o bonala o le yo mosesane.

Gaešita le ge go ile gwa bolelwa mo gontši mabapi le bafsa bao ba naganago gore ba nonne go feta tekanyo, gantši bao ba tshedišwago mahlo ke bafsa bao ba naganago gore ke ba basesane kudu. Se se ka ba bjalo kudu-kudu gare ga dihlopha tše itšego tša merafo le dinageng tše dingwe moo bosesane bo sa lebelelwego e le pontšho ya bobotse. Ditikologong tše bjalo ngwanenyana yo mosesane a ka tlaišwa ke go kwerwa go sehlogo bakeng sa go ba yo a “otilego.”

Go thwe’ng ka bašemane? Go ya ka monyakišiši Susan Bordo, “dinyakišišo tša mabapi le sebopego sa mmele tšeo di dirilwego ka nywaga-some pele ga nywaga ya bo-1980 di bontšhitše gore ge basadi ba itebelela seiponeng, ga go seo ba se bonago ge e se diphošo.” Banna bona? Bordo o tšwela pele ka gore: “Banna ba itebelela ka seiponeng gomme ba bona sebopego se se LOKILEGO goba ge e le gabotse se sekaone go feta seo se bego se letetšwe.” Eupša nywageng ya morago bjale, seo se thomile go fetoga. Ge a lemoga gore banna ba bopa karolo ya ka godimo ga kotara ya balwetši ba go kaonefatša ponagalo ya sefahlego ka go buiwa, Bordo o tswalanya koketšego ya gona bjale ya kgahlego ya masogana ka go tia le mebele e “ipheditšego” ya banna yeo e bontšhwago dipapatšong tša diaparo tša ka gare kua United States le dinageng tše dingwe tša ka Bodikela. Ge e le gabotse, se se kgoma bašemane bao ba sa lego mahlalagading. Ba ka ikwa ba nyatšega ge ba se na sebopego sa bonatla sa dimotlelara tša banna.

Ka gona, ge e ba o le yo mosesane o ka ikhwetša o ipotšiša gore, ‘Molato ke eng ka nna?’ Ditaba tše botse ke gore go bonala go se na selo seo se fošagetšego.

Lebaka Leo o Lego yo Mosesane

Go bafsa ba bantši, go ba yo mosesane e tloga e le ga tlhago. Gantši e fo ba ditla-morago tša lebaka la go gola le diphetogo tše akgofilego tša dikhemikhale tša mmeleng tšeo di tlago le lebaka la bofsa. Gantši diphetogo tša gago tša dikhemikhale tša mmeleng di tla theoga ge o dutše o gola. Lega go le bjalo, ge e ba o le yo mosesane ka mo go feteletšego go sa šetšwe go ja dijo tšeo di nago le phepo, e tla ba mo gobotse gore o bone ngaka ya gago bakeng sa go thibela mathata le ge e le afe a tša maphelo, bjalo ka bolwetši bja swikiri bjo bo ka bakago go theoga ga boima bja mmele.

Setsebi se se tumilego sa tša mathata a go ja Steven Levenkron, se boditše Phafoga! gore: “Ke gopola kgarebe yeo e bego e e-na le boima bja tlase o šoro yeo e ilego ya romelwa go nna bakeng sa go hlahlobelwa anorexia, gomme e be e lebelelega bjalo ka motho yo a nago le mathata a go ja. Eupša kapejana ke ile ka lemoga gore bothata bja gagwe e be e le bja mmele e sego bja monagano. Ngaka ya lapa labo e be e paletšwe ke go hlahloba bolwetši bja Crohn, e lego tšharakano e šoro ya mala. Go hlokomologwa moo go ka be go ile gwa ba kotsi go ngwanenyana yo.” Ge e ba o na le bolwetši bja swikiri goba bolwetši le ge e le bofe bjo bongwe bjo bo bakago go theoga ga boima bja mmele, ke gabohlale go latela keletšo ya ngaka ya gago ka kelohloko.

Ee, ka dinako tše dingwe bosesane e ka ba sešupo sa kgateletšego ya maikwelo. Ka pukung ya gagwe ya Anatomy of Anorexia, Dr. Levenkron o bolela ka boipolelo bja banyakišiši ba bangwe bja gore palo e kgolo “ya batho ba bolwetši bja swikiri bao ba ithekgilego ka insulin ba na le mathata a go ja, go tloga tekanyong ya go ja kudu mo go lemaletšwego go ya go bulimia le go fetela go anorexia.” Ngaka e nago le bokgoni e ka kgona go lemoga ge e ba bothata bjo bjalo bja go ja bo le gona. *

Ditšhišinyo tše di Šomago

A re re o bone ngaka ya gago le gore o yo mosesane eupša o phetše gabotse. Bjale, ke’ng seo o swanetšego go se dira? Go Jobo 8:11, Beibele e re: “Afa mohlahla o ka mela xe xo se mohlaka? A lehlaka-noka le ka xola mo xo sexo meetse?” Go swana le ge semela se gola gabotse ge se le tikologong e swanetšego gomme se fepša ka tshwanelo, le wena o nyaka dijo tše di leka-lekanego ge e ba o tla gola wa ba motho yo a godilego yo a phetšego gabotse. Se ke sa bohlokwa go sa šetšwe gore o leka go oketša boima bja mmele goba go bo theoša.

Lega go le bjalo, o se ke wa lekega wa thoma go ja dijo tša makhura kudu e le gore o oketše boima bja mmele kapejana. Ge a be a dira nyakišišo ya dijo tša go itlwaetša tša batho bao ba agago mebele ka go itšhidulla, setsebi sa dijo Susan Kleiner se lemogile gore ba ja mo e ka bago di-kilojoule tše 25 000 ka letšatši! Eupša go ya ka Kleiner, “dikutollo tše hlobaetšago ka nyakišišo ye e be e le gore, ka kakaretšo, ba be ba e-ja mo e ka bago ka godimo ga digrama tše 200 tša makhura ka letšatši. Seo e nyakile e le makhura a mantši go ao o bego o tla a hwetša diphuthelwaneng tše pedi tša potoro! Ka nakwana fela, seo se lekane go dira gore batho ba bantši ba babje. Go ja tekanyo e bjalo e kgolo ya makhura ka mehla ka nako e teletšana, go tla baka bolwetši bja pelo.”

Go ya ka Kgoro ya tša Temo ya United States (USDA [U.S. Department of Agriculture]), motheo wa dijo tše di leka-lekanego o bopša ke di-carbohydrate tše bjalo ka borotho, di-cereal, reisi le pasta. Tše dingwe tše bohlokwa ke merogo le dienywa. USDA e eletša gore go ka lewa feela ditekanyo tše lekanetšego tša dinama le ditšweletšwa tša mafsi.

E le gore o hlokomele ge e le gabotse gore o ja eng le gore o ja gakaakang, o ka leka go boloka pukutšatši ya dijo. Šika ka pukwana ya go lekana ka potleng beke ka moka, gomme o ngwale se sengwe le se sengwe seo o se jago le nako yeo o se jago ka yona. O ka makatšwa ke go hwetša gore ga o je mo go nyakilego go lekana go etša ge o nagana, kudu-kudu ge e ba ka mehla o dula o itlhaganetše. Ka ge o le mofsa yo mafolofolo wa mahlalagading, o ka fetša gabonolo di-kilojoule tše 12 600 goba go feta moo ka letšatši! Gape, o ka ba wa hwetša gore dijo tša gago ga se tše leka-lekanego go ya kamoo di swanetšego go ba ka gona—go e-na le dijo tše dintši tše di apeetšwego ruri bjalo ka di-burger le pizza gomme go se na dienywa le merogo tše lekanego.

Go thwe’ng ka dijo tše bitšago kudu tša tlaleletšo? Di ka no se nyakege. Ditsebi tše dintši di dumela gore o ka hwetša phepo ka moka yeo mmele wa gago o e nyakago ka go ja dijo tšeo di agago. Go feta tšohle, phema ditharollo tša kapejana go swana le di-anabolic steroid. Ka manyami, go dirišwa gampe ga steroid ga se feela bothata gare ga bašemane ba mahlalagading. The New York Times e bega gore: “Go dirišwa mo go oketšegilego [ga di-steroid] gare ga banenyana, moo banyakišiši ba bangwe ba go tswalanyago ka tekanyo e itšego le mohuta wa anorexia e tlwaelegilego, go fihleletše ditekanyo tšeo di thomilego go hlongwa ke bašemane ka bo-1980.” Palo e šiišago ya banenyana bao ba sa lego mahlalagading ba 175 000 kua United States e dumela gore e diriša di-anabolic steroid. Dihlare-tagi tše di tswalanywa le bontši bja ditla-morago tše bohloko, go akaretša boya bjo bo sa nyakegego bja sefahlegong, tšharakano ya modikologo wa go hlapa ga basadi, kankere ya matswele go basadi, kankere ya dithaka go banna, ditšhika tše di thibanego le kankere ya sebete go bobedi basadi le banna. Di-steroid ga se tša swanela go dirišwa ka ntle le taelo le tlhokomelo ya ngaka.

Go ba yo a Ipoeditšego le yo a Kgonthišegilego

Beibele e re botša gore re ‘sepele le Modimo wa rena re e-na le boipoetšo.’ (Mika 6:8) Boipoetšo bo akaretša go lemoga ga motho mafokodi a gagwe ka noši. Boipoetšo bo tla go thuša go ba yo a kgonthišegilego ka ponagalo ya gago. Le gatee ga go na selo seo se fošagetšego ka go nyaka go lebelelega o le yo a kgahlišago. Eupša go tshwenyega ka ponagalo ya gago ga go hole motho—ge e se mohlomongwe diintaseteri tša moaparo o lego nakong le tša dijo. Ditsebi mabapi le go tia ga mmele di dumela gore monna yo a tlwaelegilego o fo ba a se na dikarolwana tša leabela tše swanetšego gore e be motho yo a agago mmele ka go itšhidulla yo a tumilego lefaseng, go sa šetšwe gore o ja gabotse gakaakang le gore o itšhidulla ga kae. Ge e ba o le ngwanenyana e ka no ba e le gore mmele wa gago ga o kokotlele, go sa šetšwe gore o ja gakaakang.

Ka mo go kgahlišago, go se šetše kudu diaparo tša gago go ka thuša kudu go fokotša seo o ka se kwešišago e le go se phethagale ga mmele. Phema diaparo tšeo di godišago ka mo go sa nyakegego ditebelelo tše bjalo tša sebopego sa gago. Ba bangwe ba šišinya go apara mebala e tagilego, ka ge mmala o moso o atiša go dira gore batho ba basesane ba lebelelege e le ba basesane kudu.

Le gona, gopola gore sa bohlokwa kudu go feta ponagalo ya gago ke semelo sa gago. Mafelelong go myemyela mo go kgahlišago le boitshwaro bjo botho di tla dira mo gontši bakeng sa go go dira gore o be yo a kgahlišago go ba bangwe go e na le digoba tše di ipopilego goba bogolo bja moaparo o itšego. Ge e ba bagwera ba gago ka mehla ba go nyatša ka baka la tsela yeo o lebelelegago ka yona, tsoma batho bao ba tšeelago godimo seo o lego sona ka gare—seo Beibele e se bitšago “motho wa xo ikuta wa pelong.” (1 Petro 3:4) Sa mafelelo, le ka mohla o se ke wa lebala gore “motho ó bôna se se lebanaxo le mahlô a xaxwe; Morêna Yêna ó bôna pelo.”—1 Samuele 16:7.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 5 Bona sehlogo sa “Bafsa ba a Botšiša . . . ” “Na ke Gola ka Mokgwa wa Tlhago?” ka tokollong ya Phafoga! ya October 8, 1993.

^ ser. 12 Bona dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša . . . ” “Ke ka Baka La’ng ke Tshwenyega ka Boima Bja-ka bja Mmele?” le “Nka Fenya Bjang Mokgwa Wa-ka wa go Tshwenyega ka Boima bja Mmele?,” ka ditokollong tša rena tša Phafoga! tša May 8 le June 8, 1999.

[Seswantšho go letlakala 14]

Bafsa ba bangwe ba ikomanya ka baka la go ba ga bona ba basesane