Na Lefase le “Theilwe” ka Kotsi?

BAKENG sa go phema boemo bja leratadima bjo bo feteletšego, lefase le swanetše go dikologa monabong o nepagetšego go tloga letšatšing. Ditshepedišong tše dingwe tša letšatši, dipolanete tše di dikologago dinaledi tšeo di swanago le letšatši di ile tša utollwa e bile di tšewa di le ‘lefelong leo le dulegago’—seo se bolela gore di kgona go ntšha seela sa meetse. Eupša gaešita le tšeo di bitšwago dipolanete tše di dulegago di sa dutše di ka se be tše swanetšego bakeng sa bophelo bja batho. Di swanetše go dikologa gape ka lebelo le swanetšego gomme e be tša bogolo bjo bo swanetšego.

Ge nkabe lefase e be e le le lenyenyane ganyenyane le le bohwefo go feta kamoo le lego ka gona, matlakgogedi a be a tla fokola e bile bogolo bja tikologo ya lefase bjo bohlokwa bo be bo tla nyamelela sebaka-bakeng. Se se ka bonwa tabeng ya ngwedi le dipolanete tše pedi e lego Mercury le Mars. Ka ge e le tše nyenyane e bile di imela boima bja ka tlase ga bja lefase, di na le sebaka se senyenyane goba ga di na sona. Eupša go thwe’ng ge nkabe lefase e be e le le legolo ganyenyane le le imelago go feta kamoo le lego ka gona?

Ka gona matlakgogedi a lefase a tla ba a matla, e bile dikgase tše bohwefo tše swanago le hydrogen le helium, di be di tla tšea nako e telele go nyamelela sebaka-bakeng. Puku ya thutamahlale e lego Environment of Life e hlalosa gore: “Sa bohlokwa kudu ke gore go leka-lekana mo go fokolago magareng ga dikgase tša sebaka-baka go tla hlaka-hlakana.”

Goba ela hloko oksitšene feela, yeo e butšwetšago mollo. Ge nkabe tekanyo ya yona e be e ka oketšwa ka 1 lekgolong, mello ya hlaga e be e tla ba gona kgafetša-kgafetša. Ka lehlakoreng le lengwe, ge nkabe kgase ya phišo ya greenhouse effect e lego carbon dioxide e be e ka tšwela pele e oketšega, re be re tla tlaišwa ke ditla-morago tša lefase leo le fišago kudu.

Modikologo wa Lefase

Se sengwe seo go swanetšego go akanywa ka sona ke sebopego sa modikologo wa lefase. Ge nkabe modikologo o be o le bjalo ka wa lee kutšwanyana, re be re tla tlaišwa ke thempheretšha e feteletšego yeo e sa kgotlelegego. Go e na le moo, lefase le na le modikologo o nyakilego o swana le wa kgokolo. Ke therešo gore boemo bo be bo tla fetoga ge nkabe polanete e kgolo e swanago le Jupiter e be e ka feta kgaufsi le wona. Nywageng ya morago bjale bo-rathutamahlale ba utolotše bohlatse bja gore dinaledi tše dingwe di na le dipolanete tše dikgolo tšeo di swanago le Jupiter tšeo di dikologago kgaufsi kudu le tšona. Bontši bja dipolanete tše tše di swanago le Jupiter di na le modikologo o fapanego. Dipolanete le ge e le dife tšeo di swanago le lefase ditshepedišong tše bjalo di tla ba mathateng.

 Setsebi sa tša dinaledi Geoffrey Marcy o ile a bapetša ditshepedišo tše tša dipolanete tša ka ntle le dipolanete tše nne e lego Mercury, Venus, Lefase le Mars, e lego tšeo di bopago tshepedišo ya rena ya ka gare ga dipolanete tšeo di dikologilego letšatši. Poledišanong, Marcy o ile a makala ka gore: “Bona kamoo [thulaganyo] ye e phethagetšego ka gona. E bjalo ka legakabje. O na le medikologo ya kgokolo. Ka moka ga yona e tekanyong e swanago. Ka moka ga yona e dikologa go ya lehlakoreng le tee. . . . E nyakile e e-ba e tlabago.” Na se ruri se ka hlaloswa e le kotsi?

Tshepedišo ya rena ya letšatši e na le sebopego se sengwe se makatšago. Dipolanete tše dikgolo e lego Jupiter, Saturn, Uranus le Neptune di dikologa letšatši kgojana le rena. Go e na le go ba tšhošetšo, dipolanete tše di bapala karolo ya bohlokwa. Balepi ba dinaledi ba di swantšhitše le ‘metšhene ya go hlwekiša ya kua legodimong’ ka gobane matlakgogedi a yona a tsena ka gare ga dikarolwana tše dikgolo tša mafsika a di-meteor, tšeo mohlomongwe di ka beago bophelo bja lefaseng kotsing. Ruri, lefase le ‘theilwe’ gabotse kudu. (Jobo 38:4) Bobedi bogolo bja lona le boemo bja lona tshepedišong ya rena ya letšatši di fo ba di lokile. Eupša ga go felele moo. Lefase le na le dibopego tše dingwe tša moswana-noši tšeo di lego bohlokwa bakeng sa bophelo bja motho.

Oksitšene le Photosynthesis

Diathomo tša oksitšene di dira 63 lekgolong ya boima bja diphedi lefaseng. Go feta moo, oksitšene sebaka-bakeng sa ka godimo e šireletša dimela tša naga le diphoofolo mahlaseding a letšatši a ultraviolet. Eupša oksitšene e arabela ka pela ge e e-na le dikarolo tše dingwe, go swana le kamoo e arabelago ka gona ge e kopana le tšhipi gomme e dira rusi. Ka gona, na sebaka-baka se kgona bjang go dula se na le tekanyo ya 21 lekgolong ya karolo ye e arabelago ka tsela e phagamego?

Karabo ke photosynthesis—mosepelo o makatšago woo go wona dibjalo tša lefase di dirišago seetša sa letšatši bakeng sa go dira dijo. Setšweletšwa sa photosynthesis ke oksitšene—ditone tše fetago tše dikete tše dimilione tšeo di lokollwago sebaka-bakeng letšatši le letšatši. The New Encyclopædia Britannica e hlalosa gore: “Ka ntle le photosynthesis ga se feela gore go abja ga dijo tša motheo go be go tla fela eupša Lefase le be le tla feleletša le se na oksitšene.”

Dipuku tša thutamahlale di diriša matlakala a sego kae bakeng sa go hlalosa mosepelo wo o bitšwago photosynthesis mogato ka mogato. Megato e  mengwe ga se ya hlwa e kwešišwa ka mo go tletšego. Bo-ratlhagelelo ga ba kgone go hlalosa kamoo mogato o mongwe le o mongwe o tšweletšego ka gona go tšwa selong seo se lego bonolo. Ruri, mogato o mongwe le o mongwe o bonagala e le o raraganego ka tsela e sa kwešišegego. The New Encyclopædia Britannica e dumela ka gore: “Ga go na pono yeo e amogelwago ka kakaretšo ya mathomo a mosepelo wa photosynthesis.” Ratlhagelelo yo mongwe o ile a hlalosa bothata ka boripana ka go bolela gore photosynthesis e “hlamilwe” ke “disele tše sego kae tšeo e lego diketapele.”

Mantšu ao, gaešita le ge e se a tša thutamahlale, a utolla selo se sengwe seo le sona se makatšago: Photosynthesis e nyaka di-cell wall tšeo go tšona mosepelo o ka diregago ka tsela e bolokegilego, e bile tšwelopele ya mosepelo e nyaka go tšweletšwa ga disele. Na tšeo ka moka di diragetše feela ka mohlolo go “disele [tše sego kae] tšeo e lego diketapele”?

Go Tloga Seleng Yeo e Ikatišago go ya go Motho

Ke dibaka dife tša gore diathomo di ka ipopa gotee bakeng sa go bopa sele e bonolo yeo e ikatišago? Rathutamahlale yo a thopilego Sefoka sa Nobel e lego Christian de Duve, ka pukung ya gagwe ya A Guided Tour of the Living Cell o dumela ka gore: “Ge e ba o lekanya kgonagalo ya go tswalwa ga sele e nago le paketheria le kgonagalo ya dibopego tša yona tša diathomo, gaešita le bosafelego e ka se be bjo bo lekanego go ka tšweletša e tee bakeng sa gago.”

Ka ge re hlalositše go fihla bokgoleng bjo, anke re gateng mogato o mogolo go tloga go sele e tee ya paketheria go ya go dikete tše dimilione tša disele tše kgethegilego tša dikwi tšeo di bopago bjoko bja motho. Bo-rathutamahlale ba hlalosa bjoko bja motho e le kagego ya mmele yeo e raraganego kudu legohleng leo le tsebjago. Ruri ke bja moswana-noši. Ka mohlala, dikarolo tše dikgolo tša bjoko bja motho di bitšwa mafelo a kgokagano. Mafelo a a hlahloba le go fetolela tsebišo yeo e tšwago karolong ya dikwi tša bjoko. Le lengwe la mafelo a kgokagano ka morago ga phatla ya gago le go dira gore o kgone go naganišiša ka dimakatšo tša legohle. Na mesepelo ya kotsi e ka hlalosa e le ka kgonthe go ba gona ga mafelo a a kgokagano? Ratlhagelelo e lego Dr. Sherwin Nuland, ka pukung ya gagwe ya The Wisdom of the Body o dumela ka gore: “Maswao a swanago a dikarolo tše kgethegilego tša dikarolo tše ga a hwetšwe go phoofolo le ge e le efe.”

Bo-rathutamahlale ba hlatsetše gore bjoko bja motho bo ka sepediša tsebišo ka tekanyo ya lebelo kudu go feta computer e matla kudu. Gopola gore thekinolotši ya mehleng yeno ya computer e tlile ka morago ga nywaga e masome ya maiteko a batho. Go thwe’ng ka bjoko bjo phagamego bja motho? Bo-rathutamahlale ba babedi e lego John Barrow le Frank Tipler, ka pukung ya bona ya The Anthropic Cosmological Principle ba dumela se se latelago: “Go tšweletše tumelelano ya kakaretšo magareng ga bo-ratlhagelelo ya gore tlhagelelo ya bophelo bjo bohlale, ge e bapetšwa le bokgoni bja go fetiša tsebišo yeo ya Homo sapiens, ke mo go sa kgonegego ka gobane ga se ya ka ya direga polaneteng le ge e le efe e nngwe legohleng lohle leo le bonagalago.” Bo-rathutamahlale ba ba fetša ka gore, go ba gona ga rena ke “kotsi e sa letelwago ka mo go feteletšego ya mahlatse.”

Na ka Moka ga Tšona di Diragetše ka Kotsi?

Phetho ya gago ke efe? Na legohle le dimakatšo ka moka tša lona ka kgonthe di ka ba di bile gona ka kotsi? Na ga o dumele gore karolwana e nngwe le e nngwe ya mmino o phagamego e na le mohlami wa yona le gore diletšo di beakantšwe gabotse bakeng sa gore di kwagale gabotse? Go thwe’ng ka legohle la rena le le makatšago? Yo e lego radipalo le molepi wa dinaledi David Block o re: “Re phela legohleng leo le beakantšwego gabotse kudu.” Phetho ya gagwe e bile efe? “Legohle la rena ke legae. Ke dumela gore le rulagantšwe ka letsogo la Modimo.”

Ge e ba seo e le phetho ya gago, gona o tla dumelelana e le ka kgonthe le tlhaloso ya Beibele ya Mmopi, Jehofa e rego: “Mo-dira-lefase ka matla a xaxwe, Mo-thekxa-lexohle ka bohlale by’axwe, Mo-ala-maxodimo ka thlaloxanyo y’axwe.”—Jeremia 51:15.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 8, 9]

POLANETE E KGETHEGILEGO

“Maemo a kgethegilego lefaseng ao a bago gona ka baka la bogolo bja lona bjo bobotse, go beakanywa ga dikarolo le modikologo wo e nyakilego go ba wa kgokolo bokgoleng bjo bo phethagetšego go tloga naleding yeo e lego kgale e le gona, e lego letšatši, a dirile gore go kgonege go ba le meetse ka godimo ga lefase. Go thata gaešita le go akanya mathomo a bophelo ka ntle le meetse.”—Integrated Principles of Zoology, Kgatišo ya Botshelela.

[Mothopo]

NASA photo

 [Lepokisi/Diswantšho go letlakala 10]

BOPHELO—NA BO BILE GONA KA KOTSI?

Ka 1988 puku yeo e lekago go hlalosa kamoo bophelo bo ka bego bo bile gona ka mohlolo e ile ya ahla-ahlwa makasineng wa Search, wo o gatišitšwego ke Mokgatlo wa Australia le New Zealand Bakeng sa Tšwetšopele ya Thutamahlale. Ka letlakaleng le tee feela la puku, mongwadi wa thutamahlale L. A. Bennett o ile a hwetša “dipolelo tše 16 tša go akanyetša ka tsela e phagamego, e nngwe le e nngwe e ithekgile ka e fetilego bakeng sa kamogelo.” Phetho ya Bennett e bile efe ka morago ga go bala puku ka moka? O ngwadile gore: “Go tloga go le bonolo kudu go amogela Mmopi yo lerato ka moka yo ka go lebanya a bopago bophelo le go bo hlahla gotee le ditsela tša bjona tše nago le morero . . . go e na le go amogela ‘ditsela tšeo di sa hlathegego tša go phopholetša’ tše dintši kudu tšeo di nyakegago bakeng sa go thekga dikakanyetšo tša mongwadi.”

[Diswantšho]

“Photosynthesis” e bohlokwa bakeng sa tšweletšo ya dijo le modikologo wa oksitšene

Ke eng seo se tlišago dibopego tša lefase tšeo di lego bohlokwa bakeng sa go boloka bophelo?

Bo-rathutamahlale ba hlalosa bjoko bja motho e le kagego ya mmele yeo e raraganego kudu legohleng. Na bo ka ba bo tšweletše bjang ka kotsi?

[Methopo]

Photo: Zoo de la Casa de Campo, Madrid

Monte Costa, Sea Life Park Hawaii

[Diswantšho go letlakala 8, 9]

Bogolo bja polanete bo bontšhitšwe go ya ka mo bo lego ka gona

Letšatši

Mercury

Venus

Lefase

Mars

Jupiter

Saturn

Uranus

Neptune

Pluto

[Methopo]

Sun: National Optical Astronomy Observatories; Mercury, Jupiter, and Saturn: Courtesy of NASA/JPL/Caltech/USGS; Venus and Uranus: Courtesy of NASA/JPL/Caltech; Earth: NASA photo; Mars: NASA/JPL; Neptune: JPL; Pluto: A. Stern (SwRI), M. Buie (Lowell Obs.), NASA, ESA