Go Hlahloba Dikalafo tše Dingwe

“Go bula poledišano ya bokgoni magareng ga dingaka le dingaka tša dikalafo tše dingwe go bohlokwa bakeng sa tlhokomelo ya tša maphelo e kaone bakeng sa balwetši bao ba kgethago dikalafo tše dingwe.”

POLELO yeo e be e gatišitšwe ka go The Journal of the American Medical Association (JAMA) ka tokollong ya yona ya November 11, 1998. Sehlogo se boletše gore: “Go nyakega mo ga [poledišano] go ka letelwa gore go gole ka baka la go dirišwa mo go golago ga dikalafo tše dingwe, kudu-kudu ka ge dithulaganyo tša phemelo ya tša maphelo di akaretša dikalafo tše bjalo meholeng yeo ba e neago.”

Balwetši ba oketšegilego ba diriša dikalafo tše dingwe mola ba ikhola ka dibopego tša kalafo e tlwaelegilego. Lega go le bjalo, ba bangwe ba palelwa ke go botša ngaka ya bona ya tša kalafo seo ba se dirago. Ka gona, Tufts University Health & Nutrition Letter ya April 2000 e kgothaleditše gore: “O swanetše go dira seo se tla go holago ka go dirišana le ngaka ya gago go e na le go dira dilo ka sephiring.” E okeditše ka gore: “Go sa šetšwe gore e dumelelana le go tla ga gago, o sa dutše o tla holega ka go abelana tsebišo.”

Se se ile sa bolelwa ka baka la kgonagalo ya dikotsi tša tša maphelo ge mešunkwane e itšego  e tswakilwe le dikalafo tše tlwaelegilego. Ditsebi tše dintši tša maphelo ka ge di lemoga gore balwetši ba tšona ba bangwe ba kgetha dikalafo tše dingwe, di lwela gore di se ke tša dumelela dikgopolo tša tšona mabapi le tlhokomelo ya tša maphelo e di thibela go dirišana le baalafi ba bao ba dirišago dikalafo tše dingwe bakeng sa go hola molwetši.

Bakeng sa go nea babadi ba rena kgopolo ya dikalafo tše dingwe tšeo gona bjale di dirišwago ke palo e golago ya batho dinageng tše dintši, re nea tlhaloso e kopana ya tše sego kae tša tšona. Lega go le bjalo, hle lemoga gore Phafoga! ga e thekge le ge e le dife tša tše goba sebopego le ge e le sefe sa kalafo.

Dikalafo tša Mešunkwane

Dikalafo tše mohlomongwe ke mohuta o tlwaelegilego kudu wa kalafo e nngwe. Go sa šetšwe go dirišwa ga mešunkwane dihlareng go theoša le nywaga-kgolo, ke palo e nyenyane feela ya dimela yeo e hlahlobilwego gabotse ke bo-rathutamahlale. Gaešita le palo e nyenyane ya dimela le tšeo di ntšhitšwego go tšona di ile tša hlahlobja ka kelohloko moo e lego gore go na le tsebišo mabapi le tšhireletšego ya tšona le katlego. Bontši bja tsebišo mabapi le mešunkwane bo ithekgile ka phihlelo ya go dirišwa ga yona ga nako e fetilego.

Lega go le bjalo, nywageng ya morago bjale go bile le dithuto tše dintši tša thutamahlale tšeo di bontšhago mohola wa mešunkwane e itšego go alafeng maemo a swanago le kgateletšego e sego matla kudu, go lahlegelwa ke monagano mo go tswalanago le botšofadi le dika tša go gola ga thaka ya ka tlase ga sebudula mo go se nago kotsi. Mošunkwane o mongwe wo o hlahlobilwego ke black cohosh, yeo ka nako e nngwe e tsebjago e le snakeroot, bugbane goba rattleroot. Ma-India a Amerika a bediša medu ye gomme a e diriša mabapi le mathata a go hlapa ga basadi le a pelego. Go ya ka Harvard Women’s Health Watch ya April 2000, dithuto tša morago bjale di šišinya gore papatšo e hlabologilego kudu ya Sejeremane ya dilo tšeo di lego go black cohosh e ka šoma “bakeng sa go alafa dika tša go kgaotša ga modikologo wa go hlapa ga basadi.”

Go bonala eka go nyakwa mo gogolo ga dikalafo tše tša tlhago go theilwe temogong ya gore di bolokegile go feta dihlare-tagi tša maitirelo. Gaešita le ge se ka dinako tše dingwe e ka ba therešo, mešunkwane e mengwe e tswalana le ditla-morago tše sa thabišego, kudu-kudu ge e ba e dirišwa le dihlare tše dingwe. Ka mohlala, mošunkwane o tumilego wo o bolelelwago kudu bjalo ka decongestant ya tlhago le setšweletšwa sa  go fokotša mmele o ka oketša kgatelelo ya madi le lebelo la go thebetha ga pelo.

Gape go na le mešunkwane yeo e oketšago lebelo la tsela yeo madi a molwetši a tšwago ka yona. Ge e ba mešunkwane ye e dirišwa e tswakane le dihlare-tagi tša kalafo “tša go sesefatša madi” mathata a magolo a ka tšwelela. Batho bao ba nago le malwetši a šoro a bjalo ka bolwetši bja swikiri, madi a magolo goba bao ba dirišago dihlare tše dingwe ba swanetše go ela hloko mabapi le go diriša dikalafo tša mešunkwane.—Bona lepokisi leo le sepedišanago le sehlogo se.

Go tshwenyega mo gongwe ka dikalafo tša mešunkwane ke go hlokega ga kgonthišetšo ya maemo yeo e botegago tšweletšong ya tšona. Nywageng ya morago bjale go bile le dipego tša ditšweletšwa tšeo di šilafaditšwego ke ditšhipi le dilo tše dingwe tše di šilafatšago. Go oketša moo, ditšweletšwa tše dingwe tša mešunkwane di hweditšwe di ngwadilwe ganyenyane goba di sa ngwalwa dilo tšeo di tswakilwego. Mehlala ye e gatelela go nyakega ga go reka ditšweletšwa tša mešunkwane, gotee le ditšweletšwa tše dingwe le ge e le dife tša tša maphelo, methopong yeo e tumilego le yeo e ka botwago.

Ditlaleletšo tša Mekgwa ya go ja

Ditlaleletšo tša mekgwa ya go ja, tše bjalo ka dibithamine le diminerale, di begilwe e le tše  thušago bakeng sa go alafa malwetši a mantši a tša maphelo go akaretša anemia le osteoporosis—gaešita le go thibela bogole bjo itšego pelegong. Tekanyo ya letšatši le letšatši yeo e laetšwego ke mmušo ya dibithamine le diminerale e lebelelwa e le e bolokegilego le e holago.

Ka lehlakoreng le lengwe, tekanyo e kgolo yeo e godišwago bakeng sa kalafo ya malwetši a itšego e ka ba e kotsi boemong bja tša maphelo. Go na le kgonagalo ya gore di ka šitišana le go nwelela goba modiro wa dijo tše dingwe e bile di ka baka gape mafelelo a mabe. Kgonagalo ye, go akaretša le tlhokego ya bohlatse bjo bo kwagalago bjo bo thekgago go dirišwa ga tekanyo e kgolo ya dibithamine ga se tša swanelwa go hlokomologwa.

Homeopathy

Homeopathy e ile ya tšweletšwa ka bo-1700 e le mohuta wa kalafo wo o lego botho kudu le o boleta go feta yeo e tumilego yeo e bego e dirišwa ka nako yeo. Homeopathy e theilwe go molao wa motheo wa gore “dihlare di a swana.” Dikalafo tša homeopathy di dirwa ka go tswaka leboelela dilo tšeo di alafago—ka dinako tše dingwe, di tswakwa kudu mo e lego gore gaešita le molekule o tee wa kgonthe ga o šale.

Lega go le bjalo, ge e bapetšwa le go dirišwa ga placebo, dikalafo tša homeopathy di hweditšwe di na le mafelelo a itšego ge di alafa malwetši a bjalo ka asthma, go ganana ga mmele le dilo tše itšego le letšhollo la bana. Ditšweletšwa tša homeopathy di lebelelwa e le tše šireletšegilego kudu, ka ge di tswakilwe kudu. Sehlogo sa tokollo ya JAMA seo se gatišitšwego ka March 4, 1998 se boletše gore: “Bakeng sa balwetši ba bantši bao ba tlaišwago ke mathata a šoro bao ba hlokago tlhahlobo e lebanyago, homeopathy e ka ba kalafo e bohlokwa le ye e šomago. Ge e ba e dirišwa ka tekanyetšo, homeopathy e ka dumelelana le dihlare tša mehleng yeno bjalo ka ‘sedirišwa se sengwe seo se šomago seo ba nago le sona.’” Lega go le bjalo, maemong a tšhoganyetšo ao go wona go nago le kgonagalo ya go bea bophelo kotsing, e ka ba gabohlale go diriša dikalafo tšeo di tlwaelegilego kudu.

Go Ithobolla

Go na le palo e kgolo ya dikalafo tše dingwe tšeo di dirišago taolo ya mmele. Go ithobolla go gare ga dikalafo tšeo di dirišwago ka mo go tlwaelegilego tše dingwe, kudu-kudu kua United States. Go theilwe kgopolong ya gore go alafa go ka godišwa ge e ba go se lebane gabotse ga mokokotlo go ka lokišwa. Ke ka baka leo bathobolli ba šomago ka mo go kgethegilego ka go laola mokokotlo bakeng sa go lokiša marapo a balwetši ba bona.

Dihlare tše tlwaelegilego ga se ka mehla di kgonago go nea kalafo ya go se iketle ga mokokotlo. Ka lehlakoreng le lengwe, balwetši ba bangwe bao ba amogelago dikalafo tša go ithobolla ba bega tekanyo e kgolo ya kgotsofalo. Bohlatse bja go thekga go dirišwa ga go laola ga go ithobolla bakeng sa maemo a mangwe ka ntle le bohloko bo a hlokwa.

Ka mo go lemogegago, go na le makga a tlase a mafelelo a kotsi a go alafša ka go thobollwa ke setsebi seo se nago le bokgoni. Lega go le bjalo, ka nako e swanago motho o swanetše  go lemoga gore go thobolla molala go tswalane le kotsi ya ditla-morago tše dikgolo go akaretša go hwa lehlakore. Bakeng sa go fokotša dikotsi tša ditla-morago, ditsebi tše dingwe di eletša ka gore motho a ye tlhahlobong e tseneletšego go bona ge e ba mohuta o itšego wa go thobolla o mo loketše.

Go Šidila

Mehola ya go šidila e ile ya lemogwa go tloga kgale ke mo e nyakilego go ba ditlogo ka moka. Go dirišwa ga yona go bile go begilwe ka Beibeleng. (Esitere 2:12, NW) British Medical Journal (BMJ) ya November 6, 1999 e itše: “Mekgwa ya go šidila e kgatha tema ya bohlokwa setšong sa ma-China le tlhokomelong ya tša kalafo ya ma-India. Mokgwa wa go šidila wa Yuropa go ile gwa rulaganywa mathomong a lekgolo la bo-19 la nywaga ke Per Henrik Ling, yo a ilego a tšweletša seo lehono se bitšwago mokgwa wa go šidila wa Sweden.”

Go šidila go retwa ka gore go dira gore mešifa e iketle, go kaonefatša modikologo wa madi le go tloša mpholo wo o tsenego ka gare ga ditlhalenama. Dingaka ga bjale di laela go šidila bakeng sa malwetši a swanago le bohloko bja mokokotlo, go opša ke hlogo le mathata a tšhilego ya dijo. Batho ba bantši bao ba amogelago go šidila ba hlalosa kamoo go ba dirago ka gona gore ba ikwe gabotse. Go ya ka Dr. Sandra McLanahan, “malwetši a 80 lekgolong a tswalane le kgateletšego, e bile go šidila go theoša kgateletšego.”

BMJ e begile gore: “Mekgwa e mentši ya go šidila e na le tekanyo e lego tlase ya kotsi ya mafelelo a mabe. Dikotsi tša go šidila di theilwe kudu bohlaleng bja tlhago (ka mohlala, go phema go gohla mo go swelego goba go šidila setho seo se tšwago madi) . . . Ga go na bohlatse bja gore go šidila balwetši ba kankere go oketša go phatlalala ga bolwetši.”

E. Houston LeBrun, yo e kilego ya ba mopresidente wa American Massage Therapy Association o ngwadile gore: “Ge go šidila go dutše go oketšega kudu, bareki ba tshwenyega ka ditshwanelo tša ngaka ya go šidila, e bile ba swanetše go tshwenyega.” BMJ e eleditše ka gore bakeng sa go phema boitshwaro bjo e sego bja bohlale, “balwetši ba swanetše go kgonthišetša gore dingaka di ngwadišitšwe mekgatlong e swanetšego ya taolo.” Pego ya ngwaga o fetilego e bontšhitše gore dingaka di be di na le lengwalo la tumelelo dinageng tše 28 kua United States.

Acupuncture

Acupuncture ke botsebi bja kalafo bjo bo fetogilego bjo bo tumilego kudu lefaseng ka bophara. Gaešita le ge lentšu “acupuncture” le akaretša mekgwa e sego kae e fapanego, le akaretša ka  kakaretšo go dirišwa ga ditšhwana tšeo di tsenywago mafelong a lebanyago a mmele bakeng sa go fihlelela karabelo ya kalafo. Nyakišišo ya nywaga-some e sego kae e fetilego e šišinya gore acupuncture e ka šoma mo gongwe ka go lokolla dikhemikhale methapong ya hlogo, tše bjalo ka di-endorphin, tšeo di ka thušago go fediša bohloko le go fiša.

Dinyakišišo tše dingwe di šišinya gore acupuncture e ka ba e swanetšego bakeng sa go alafa malwetši a mmalwa le gore ke kgetho e nngwe e šireletšegilego yeo e ka dirišwago ya go hwiša bogogoma. Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo o lemoga go dirišwa ga kalafo ya acupuncture maemong a 104. E bile komiti yeo e kgethilwego ke Mekgatlo ya Setšhaba ya tša Maphelo ya United States e ile ya bontšha bohlatse bja gore acupuncture ke kalafo e amogelegago kalafong ya bohloko bja ka morago ga go buiwa, bohloko bja mešifa, bohloko bja go hlapa ga basadi le go feroga dibete le go hlatša mo go bakwago ke kalafo ya tša dikhemikhale goba go ima.

Gaešita le ge mafelelo a mabe e se a mantši go acupuncture, batho ba ka lebeletšana le go kwa bohloko, go hwa bogatšu goba go šikinyega. Go hlwekiša gabotse ga ditšhwana goba go dirišwa ga ditšhwana tšeo di lahlwago go ka fokotša dikotsi tša go fetelwa. Ditsebi tše dintši tša acupuncture ga di na bokgoni bja kalafo bjo bo nyakegago bakeng sa go dira tlhahlobo e swanetšego goba go šišinya dikalafo tše dingwe tše di swanetšego. E ka se be gabohlale go hlokomologa go hlokega mo ga bokgoni bja go dira tlhahlobo, kudu-kudu ge e ba go kgethwa acupuncture bakeng sa go thuša go alafa dika tša maemo a šoro.

Dikgetho ke tše Dintši

Seo se šetšego se boletšwe se nea feela mohlala wa dikalafo tše dintši tšeo gona bjale ka mo go tlwaelegilego go bolelwago ka tšona e le tše fapanego mafelong a mangwe. Nakong e tlago tše dingwe tša tše, go akaretša le tše dingwe tšeo go sa bolelwago ka tšona mo, di ka lebelelwa e le tše tlwaelegilego, gaešita le ge di šetše di le bjalo dikarolong tše dingwe tša lefase. Ke therešo gore tše dingwe di ka se sa dirišwa goba tša nyatšega.

Ka manyami, bohloko le bolwetši ke karolo e kgolo ya phihlelo ya motho, gaešita le ge Beibele ka mo go nepagetšego e re: “Re tseba xore dibopya ka moka le tšôna di sa fêxêlwa, le tšôna di sa šôkwa.” (Ba-Roma 8:22) Go swanetšwe go letelwa gore batho ba tla nyaka kalafo. Eupša re ka retologela kae? Hle ela hloko dikgopolo tše dingwe tšeo di ka go thušago kgethong ya gago ya kalafo.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 8]

Go Tswaka Mešunkwane le Dihlare—DIKOTSI KE DIFE?

Ke gantši batho ka kakaretšo ba lemošwa malebana le go nwa dihlare-tagi tšeo ba di laetšwego ke ngaka ba di tswaka le dino tše di tagago. Na gape go na le kotsi go nweng mešunkwane e itšego gotee le dihlare tšeo di laetšwego ke ngaka? Mokgwa wo o tlwaelegile gakaaka’ng?

Sehlogo seo se lego ka go The Journal of the American Medical Association se boletše ka “go dirišwa ga dihlare tšeo di laetšwego ke ngaka le mešunkwane sammaletee.” Se boletše gore: “Gare ga batho ba bagolo ba 44% bao ba itšego ba nwa dihlare tšeo di laetšwego ke ngaka ka mehla, mo e nyakilego go ba o tee (18,4%) go ba 5 o begile go diriša mo go swanago ga bonyenyane setšweletšwa se tee sa mešunkwane, tekanyo e phagamego ya dibithamine goba ka bobedi.” Ke gabohlokwa go tsebišwa ka dikgonagalo tša dikotsi tša mokgwa o bjalo.

Bao ba nwago ditšweletšwa tše itšego tša mešunkwane ba swanetše go tshwenyega ge ba le mogatong wa dihlare wo o nyakago go hwiša bogogoma. Dr. John Neeld, e lego mopresidente wa Mokgatlo wa Amerika wa Dingaka Tšeo di Alafago ka go Hwiša Bogogoma (American Society of Anesthesiologists), o hlalositše gore: “Go na le dipego tšeo di bolelago ka diphihlelo tša motho ka noši tša gore mešunkwane e mengwe e tumilego, go akaretša ginseng le wort ya St. John di ka baka diphetogo tše dikgolo kgateletšong ya madi. Seo se ka ba kotsi kudu nakong ya go hwiša bogogoma.”

Ngaka ye e tlaleleditše ka gore: “E mengwe e bjalo ka ginkgo biloba, ginger le feverfew, e ka šitišana le go kgahla ga madi, e lego kotsi e lebanyago nakong ya go hwiša bogogoma ga epidural—ge e ba madi a e-tšwa kgaufsi le lerapo la mokokotlo, go ka baka go hwa lehlakore. Wort ya St. John e ka tiiša ditla-morago tša dihlare-tagi tše dingwe tša go robatša goba tša go hwiša bogogoma.”

Ka mo go lego molaleng, ke gabohlokwa go tseba ka dikotsi tšeo di ka bago gona ka go nwa mešunkwane le dihlare tšeo di tswakwago. Basadi bao ba imilego le bao ba nyantšhago ka mo go kgethegilego ba swanetše go ela hloko kudu dikotsi tšeo go nago le kgonagalo ya gore di tlaiše bana ba bona ka baka la go tswakwa ga mešunkwane e itšego le dihlare. Ka baka leo, balwetši ba kgothaletšwa gore ba boledišane le mohlokomedi wa bona wa tša maphelo gore ke dihlare dife tšeo ba di nwago, ge e ba e le tše dingwe goba tše di fapanego.

[Diswantšho go letlakala 7]

Mešunkwane e itšego e ile ya ba thušo go alafeng mathata a tša maphelo

“Black cohosh”

“Wort” ya Saint-John

[Mothopo]

© Bill Johnson/Visuals Unlimited

[Seswantšho go letlakala 7]

Bakeng sa mafelelo a kgahlišago, balwetši le ditsebi tša tlhokomelo ya tša maphelo ba swanetše go swarišana