Kgetho ya Gago ya Kalafo

DR. Isadore Rosenfeld, ka pukung ya gagwe mabapi le kalafo e nngwe o gateletše ntlha ye: “Tekanyo le ge e le efe ya tša maphelo goba go tsenwa ga dilo gare mo go direlwago sehlopha sa batho seo se kgethilwego ka kakaretšo bao ba kgonthišeditšwego gore e tla ‘šoma’ go ka feleletša ka kaonefatšo gantši go ba go fihla tekanyong ya seripa-gare.”

Se se bitšwa matla a seokobatši, seo se bolelago gore gaešita le philisi ya swikiri e ka šoma ge feela motho a dumela gore e tla šoma. Matla a seokobatši a ka imolla dika tša motho, go akaretša bohloko, go feroga dibete, go lapa kudu, go dikologa, pelaelo le kgateletšego. Therešo ye e utolla’ng?

Ge e le gabotse, e bontšha gore go bota kalafo le ge e le efe yeo motho a e amogelago mabakeng a mantši ke selo sa bohlokwa bakeng sa go  ba kaone. Ka nako e swanago, e tla be e le bohlale go lekola go bona ge e ba sebopego sa kalafo se lwantšhana le modu wa bothata e sego dika feela. Se se ka dirwa ka go lekanya mafelelo a kalafo ka thušo e kgethollago, e bjalo ka diteko tša laporatori le di-X-ray.

Lega go le bjalo, go na le mo gontši mo motho a ka go dirago ge a kgetha mohuta wa kalafo.

Megato ya Bohlokwa Yeo e Swanetšego go Tšewa

Ke gabohlale go dira nyakišišo pele o dira phetho. Botšiša dipotšišo. Ke mafelelo afe ao a ka letelwago? Mehola, dikotsi, ditshenyagalelo tšeo di letetšwego le botelele bja kalafo ke dife? Boledišana le batho bao ba amogetšego goba ba šetšego ba dirišitše kalafo yeo o naganago ka yona. Ba botšiše ge e ba e thušitše. Lega go le bjalo, gopola gore bohlatse bja dipego tša ditiragalo tša sewelo di ka lahletša.

Mohuta wa kalafo yeo e sego e tlwaetšwego e ka no se be e swanetšego ge e ba e bakela motho gore a tlogele kalafo yeo e nago le bohlatse bja pego ya go atlega, gaešita le tekanyo ya go atlega ga kalafo e tlwaetšwego e lekanyeditšwe. Bohlatse bja go gobala mo go ka bago gona bo tšweletše pegong ya The New England Journal of Medicine. Makasine o hlalositše go tšwela pele ga kankere go balwetši ba babedi ba banyenyane bao ba gannego dikalafo tše tlwaelegilego ge ba be ba dutše ba diriša dikalafo tše dingwe. O mongwe wa balwetši ba o ile a hwa.

Batho bao ba nago le malwetši a šoro goba ao a beago bophelo kotsing ka bohlale ba dula ba phafogetše therešo ya gore go ka no ba go e-na le batho bao ba swanetšego go šetša bao ba hlaselago gabonolo ba bo-re-a-tseba bao ba godišago dikalafo tša boradia. Hlokomela setšweletšwa le ge e le sefe seo se holofetšago kalafo ya malwetši a fapa-fapanego. Mohlala wa morago bjale o akareditše bithamine e mpsha yeo go bego go bolelwa gore “e thušitše go fediša se sengwe le se sengwe go tloga ka mathata a go hema le go hloka matla go fihla go malwetši ao a beago bophelo kotsing.” Nyakišišo ya “bithamine” e hweditšwe e se selo ge e se meetse a letswai.

Ka ntle le pelaelo mehuta e mengwe ya dikalafo tše dingwe e ka hola bakeng sa go godiša bophelo bjo bobotse. Lega go le bjalo, e ba wa kgonthe ditebelelong tša gago. Ke gabohlale go tsepamiša kgopolo tabeng ya go ja dijo tšeo di nago le phepo, go robala ka mo go lekanego, go itšhidulla ka mo go lekanego le go ba šedi ge o kgetha kalafo.

Senyakwa Seo se Lemogilwego

Go molaleng gore ga go na kalafo ya batho yeo e ka fedišago malwetši ka moka le lehu leo le latelago. Se ke ka gobane tše di abetšwe go motswadi wa rena wa pele, monna wa pele, Adama. (Jobo 14:4; Psalme 51:5; Ba-Roma 5:12) Dikalafo tše dintši—tša mohuta le ge e le ofe—mohlomongwe di ka itlhatsela di e-na le thušo, lega go le bjalo ke feela ditekanyo tša go thiba sekgoba tšeo di ka oketšago bophelo le go bo dira gore bo thabiše lebaka la nako e lekanyeditšwego. Lega go le bjalo, go na le kalafo ya kgonthe ya bothata bja bophelo bjo bo fokolago, e bile dimilione di šetše di e utolotše.

Kalafo yeo e neilwe ke Mmopi wa rena, Jehofa Modimo, Ngaka e Kgolo. Ka go bontšha tumelo go yena le ka go ikhola ka mohola wa sehlabelo sa topollo seo se tlošago sebe sa Morwa wa gagwe, Jesu Kriste, o tla kgona go thabela bophelo bjo bobotse bjo bo phethagetšego le bophelo bjo bo sa felego lefaseng leo le se nago bolwetši! (Mateo 20:28) Beibele e holofetša gore lefaseng leo le lefsa, “xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!”—Jesaya 33:24.

[Ntlhakgolo go letlakala 12]

Dimilione di hweditše kholofelo e nnoši ya kgonthe ya boemo bja tša maphelo bjo bo phethagetšego