Na Zodiac e Swanetše go Kgoma Bophelo bja Gago?
Pono ya Beibele
Na Zodiac e Swanetše go Kgoma Bophelo bja Gago?
“GO NA LE BAFSA LE BATHO BA BAGOLO BAO BA TSOMAGO DIKA TŠA PHELETŠO YA BONA DINALEDING.”—MOPAPA JOHN PAUL II.
GO YA ka nyakišišo e nngwe, o tee go ma-Amerika a mangwe le a mangwe a 4 o diriša bolepi bja dinaledi ge a dira diphetho. Go ikgokaganya le dika tša bolepi bja dinaledi ruri ga se gwa lekanyetšwa karolong yeo ya lefase. Mo e ka bago lefaseng ka moka, go ikgokaganywa le zodiac bakeng sa keletšo mabapi le ditaba tša ditšhelete, dithulaganyo tša go eta, diphetogo tša mošomo, matšatši a lenyalo le maano a tša bohlabani. Go bolelwa gore seka se tee sa zodiac se ka bontšha balekane ba nako e tlago le go utolla gore ke balekane bafe bao ba tla swanelanago. Go tloga Bohlabela go ya Bodikela, bolepi bja dinaledi bo tantše tlhokomelo ya ba dimilione. Eupša zodiac e thomile kae?
Setlogo sa Histori
Dibopego tše fapanego tša zodiac di ka latišišwa ka tlhabologo yeo e tsebilwego pejana. Gaešita le Beibele e bolela ka “dihlopha tša dinaledi tša zodiac.” (2 Dikxoši 23:5, NW) Ka mo go lego molaleng, ma-Hindu gotee le ma-China, ba-Egipita, ba-Gerika le batho ba bangwe ba be ba ikgokaganya le zodiac mehleng ya bogologolo. Lega go le bjalo, ditšhupetšo tša pele tša dika tša zodiac di be di hwetšwa Babele ya bogologolo.
Ba-Babele ba tšweleditše bolepi bja dinaledi e le boiteko bja go hwetša tsebišo mabapi le bokamoso. Ka ge mesepelo ya legodimo e be e bonwa, go ile gwa dirwa ditšhate le dithulaganyo tšeo di hlalositšwego ka mo go nabilego. Go tšwa go dilo tše, ditaba tša batho le ditiragalo tša lefase di ile tša bolelelwa e sa le pele. Mabakeng a mantši diphetho tša dipolitiki goba tša bohlabani di be di sa dirwe go fihla ge balepi ba dinaledi ba be ba biditšwe gore ba tle ba nee keletšo ya bona. Ka gona, sehlopha sa baperisita seo se ipolelago gore se na le bohlale bjo kgethegilego le matla a phagamego kudu se ile sa thoma go ba le tutuetšo e kgolo. Ge e le gabotse, ditempele ka moka tše dikgolo tša Babele di be di hlamilwe ka pono ya legodimo.
Mehleng yeno dika tša zodiac di tšwela pele di kgatha tema e bohlokwa maphelong a batho ba bantši. Gaešita le bao ba ipolelago gore ba dumela go horoscope ka mo go tlwaelegilego ba ka ikgokaganya le yona bakeng sa boithabišo goba feela ka go fo nyaka go tseba. Ke therešo gore balepi ba dinaledi ba ile ba dira dipolelelo pele tšeo di bilego therešo. Eupša na se se bolela gore go ikgokaganya le dinaledi go a hola? Ka kgonthe, ke bjang bahlanka ba Modimo ba bogologolo ba ilego ba lebelela kgahlego go bolepi bja dinaledi?
Dikotsi Tšeo di Utegilego
Ka go fapana le ba-Babele, ba-Juda ba ba botegago ga se ba diriša bolepi bja dinaledi—gomme ka lebaka le le kwalago. Modimo o ile a ba lemoša ka go lebanya gore: “Xo wêna xo se kê xwa hwetšwa . . . e a diraxo tša bonoxê le tša maphalô, le e a upaxo ka meupô le boloi. Xo se kê xwa hwetšwa wa malôpô le e a botšišaxo badimo, le xe e le sedupê, le e a nyakaxo selô bahung. Ka xobane ba ba diraxo tše byalo Morêna ó bôna e le makxapa.” * (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)—Doiteronomio 18:10-12.
Bahlanka ba Modimo ba ile ba ema ba tiile malebana le bolepi bja dinaledi. Ka mohlala, Kgoši e botegago Josia o ile “a raka . . . ba ba bexo ba thunthšetša Baali diòrêlô le letšatši le kxwedi le dinaledi [tša zodiac, NW].” Go boletšwe gore ditiro tša Josia di ‘kgahlišitše Jehofa,’ gomme Modimo a mo šegofatša ka baka la seo. (2 Dikxoši 22:2; 23:5) Eupša ba bangwe ba ka botšiša gore, ‘Na bonyenyane tše dingwe tša dipolelelo pele tša balepi ba dinaledi ga di fetoge therešo?’
Ka mo go kgahlišago, Mangwalong a Bakriste a Segerika, re bala ka mosetsana “e a bexo a ruiša beng ba xaxwe xa-xolo ka xo noxa.” Go bonala dilo tše dingwe tšeo mosetsana yo a bego a di bolela e sa le pele di ile tša ba therešo, ka ge beng ba gagwe ba be ba rua ka baka la matla a gagwe. Eupša ke eng seo se bego se hlohleletša bokgoni bja mosetsana yo gore a kgone go bolelela e sa le pele ditiragalo tša nakong e tlago? Beibele e bolela gore o be a le ka tlase ga tutuetšo ya “môya wa bonoxê [wa botemona, NW].”—Ditiro 16:16.
Beibele e bontšha gore “lefase ka moka le rapaletše [matleng a yo mobe, PK],” Sathane Diabolo. (1 Johane 5:19) Ka go laola ditiragalo go dira gore dipolelelo pele tše itšego e be therešo, Sathane le batemona ba tantše tlhokomelo ya ba dimilione.
Therešo e bonolo ke gore bolepi bja dinaledi ke e nngwe ya “ditiro tša bohwirihwiri tša Diabolo,” tšeo a di dirišago go laola le go tutuetša batho gore ba hlankele morero wa gagwe. Ka gona, ga go makatše le gatee gore Beibele e kgothaletša Bakriste go “ema ba tiile” malebana le maano a Sathane a bohlale—ao a akaretšago bolepi bja dinaledi. (Ba-Efeso 6:11) Eupša na se se bolela gore re tlogetšwe re se na tlhahlo le ge e le efe mabapi le bokamoso?
Beibele—Tlhahlo e Botegago
Dimilione di hweditše Beibele e le tlhahlo e botegago go direng diphetho. Bjalo ka ge mopsalme Dafida a ile a e bea, “dikgopotšo tša Jehofa di a botega, di dira yo a se nago phihlelo gore a hlalefe.” (Psalme 19:7, NW; 119:105) Se ga se bolele gore Beibele e bolela ka go lebanya seo motho a swanetšego go se dira boemong bjo bongwe le bjo bongwe. Eupša Lentšu la Modimo le na le melao ya motheo yeo e ka re thušago gore re tlwaetše matla a rena a go nagana. Ka morago, se se tla re thuša gore re kgethologanye se se lokilego go se se fošagetšego, gape go tla re thuša go dira diphetho tše bohlale.—Ba-Hebere 5:14.
Ka gona, ke ka lebaka le le kwalago gore Bakriste ba kgonthe ga ba ikopanye le di-horoscope, gaešita le ka baka la boithabišo goba ka go fo nyaka go tseba. Go e na le moo, ka bohlale ba ela hloko temošo ya Lentšu la Modimo gaešita le malebana le tutuetšo ka moka ya batemona, go akaretša le dibopego tšeo di sa lemogegego. Ka go dumelela Beibele e tutuetša bophelo bja gago go e na le zodiac, o ka thabela ditšhegofatšo tša Modimo ka mo go sa felego.—Psalme 37:29, 38.
[Mongwalo wa ka tlase]
^ ser. 10 Bonoge bo akaretša dilo ka moka tša go hwetša tsebo, kudu-kudu mabapi le ditiragalo tša nakong e tlago ka matla a malea.
[Seswantšho go letlakala 16]
“Zodiac” ya ka Bohlabela
[Seswantšho go letlakala 16]
“Zodiac” ya ka Bodikela