Tharollo Mafelelong!

NAGANA ka lefase leo go lona ngwana yo mongwe le yo mongwe a nyakwago e le ka kgonthe, a ratwago e le ka kgonthe, gomme a šegofaditšwe ka batswadi bao ba hlokomelago, ba lerato bao ba ratago ka go tšwa pelong go nea ngwana wa bona tlhahlo e botse ka mo go kgonegago. Nagana ka lefase leo go lona ngwana yo mongwe le yo mongwe a phetšego gabotse bobedi mmeleng le monaganong, moo go se nago bana ba ditarateng le moo bana ba ka se sa hlwago ba amogwa bjana ke go nyakega ga go šomela tša boiphedišo!

Na seo ga se se kganyogegago? Ee, ke sona. Na se a dumelega? Dihlatse tša Jehofa di nagana bjalo, gomme e le ka baka la mabaka a a mabedi.

Batswadi ba ka Nea Karolo ya Tharollo

Ka ntle le pelaelo o tla dumela gore batho ba bagolo ba na le matla a go rarolla—ka dinako tše dingwe gaešita le go thibela—a mangwe a mathata  a bana. Ee, go bjalo ge feela bona, batho ba bagolo ba ikemišeditše go dira bjalo. Ee, batswadi ka bobona ba na le se sengwe sa dinotlelo bakeng sa go rarolla bothata.

Ka mohlala, batho ba bagolo bao ba kgonago go latela keletšo ya Beibele ya gore “mosadi a se kê a hlala monna . . . le monna a se kê a hlala mosadi” ga ba na bana bao ba tlaišegago ka baka la go phela ka legaeng leo le phumilwego ke karogano goba tlhalo.—1 Ba-Korinthe 7:10, 11.

Batho ba bagolo bao ba ikemišeditšego go latela keletšo ya Beibele ya go “sepela senatla sa mosexare, e sexo ka bohori le botaxwa,” ga ba na bana bao ba tlaišwago ke tlalelo yeo e sepedišanago le go ba le batswadi bao e lego matagwa le bao ba lemaletšego dihlare-tagi.—Ba-Roma 13:13; Ba-Efeso 5:18.

Batho ba bagolo bao ba ikemišeditšego go latela keletšo ya Beibele ya “xore Le ilê bootswa,” ba thuša go fokotša kotsi ya go gola ga bana ba bona ba ikwa gore ga ba nyakwe, mohlomongwe ka lapeng la motswadi o tee.—1 Ba-Thesalonika 4:3; Mateo 19:9.

Batho ba bagolo bao ba ikemišeditšego go latela keletšo ya Beibele ya gore “Le se kê la befediša bana ba lena, xore ba se tširoxê,” le bao ba ‘ratago bana ba bona’ ba ka se be le bana bao ba tlaišwago ke mahloko a kgobalo ya mmele goba ya monagano ka baka la tshwaro e mpe ka dibopego tše di fapa-fapanego tša yona.—Ba-Kolose 3:21; Tito 2:4, NW.

Ka bokopana, ge nkabe batho ba bagolo ka moka ba ka ikemišetša go latela keletšo ya Beibele yeo e neilwego ke Jesu ya gore “Tšohle tše Le rataxo xore batho ba Le dirêlê tšôna, le lena Le ba dirêlê tšôna-tšeo,” na go be go tla ba le dimilione tša bana bao ba sa nyakwego le bao ba sa ratwego?—Mateo 7:12.

Ka mo go thabišago, go na le batho ba bagolo ba bantši bao ba ikemišeditšego go tše ka moka tše di boletšwego ka mo godimo. Eupša ka manyami, ga se bohle bao ba ikemišeditšego, gomme moo ke gona mo bothata bo letšego gona. Le gona, gaešita le bao ba ikemišeditšego ba hwetša gore maiteko a bona gantši a šitišwa ke go se phethagale ga motho le dilo tšeo di phagametšego matla a bona go ka di laola. Batho ba ka nea karolo ya tharollo mathateng a bana, eupša go molaleng gore ba šitwa go nea tharollo e feletšego.

Mmušo wa Modimo Bakeng sa go Nea Tharollo e Feletšego

Mongwadi John Ruskin yo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego, o be a dumela ka go tia gore “boikarabelo bja mathomo bja Mmušo ke go bona gore ngwana yo mongwe le yo mongwe yo a belegelwago go wona o tla ba le madulo a swanetšego, a apešwe, a fepše le go rutwa, go fihlela a fihla nywageng ya ge a kgona go ikgethela.” Lega go le bjalo, Ruskin o dumetše gore “e le gore o [phethe] se, Mmušo o swanetše go ba le matla a taolo godimo ga batho bao gona bjale le go ba lora re sa ba lorego.”

Ke feela mmušo wo o thekgwago ke Modimo wo o ka bago le matla a loketšego a taolo ao Ruskin a boletšego ka wona. Le gona, mmušo wona o bjalo o holofeditšwe—e lego wo Jesu a boletšego ka wona go Mateo 6:9, 10. Gatee-tee ge mmušo wo o theilwego ke Modimo o tšere taolo ka moka ya ditaba tša lefase, o tla diriša matla a wona a taolo godimo ga batho ka moka—ka go nea madulo, diaparo, go fepa le go ruta balata ba wona ka moka go akaretša bana. (Jesaya 65:17-25) Eupša mmušo wo o phethagetšego o tla dira gaešita le go feta moo.

Mmušo wa Modimo o tla bušetša batho boemong bja phethego, wa ba kgontšha go godiša bana ka teka-tekano e phethagetšego. (Jobo 33:24-26) Bana ba tla godišwa ka moya wa khutšo le borwarre bja lefase ka moka, maikemišetšo ao a ilego a tšwelela Boipolelong bja UN bja Ditshwanelo tša Ngwana. (Psalme 46:8, 9) Le ka mohla go ka se sa nyakega Ngwaga wa Ditšhaba-tšhaba wa Bana goba Kwano ya Ditshwanelo tša Ngwana.

Go bušetša bophelo bjo bo phethagetšego go batswadi le bana bao ba golofetšego e tla ba modiro o bonolo go Kriste Jesu, Kgoši ya mmušo wo wa legodimong. Mehlolo ya go fodiša yeo a e dirilego ge a be a le mo lefaseng e kgonthišetša seo. (Luka 6:17-19; Johane 5:3-9; 9:1-7) Gaešita le go tsoša bana bao ba hwilego le batswadi bao ba hwilego go ka se mo palele!—Mateo 9:18-25.

Ke mo go thabišago gakaakang go tseba gore nako ya gore Modimo a gate mogato bakeng sa bana ba lefase e kgaufsi!

 [Lepokisi/Diswantšho go letlakala 12]

Thušo Bakeng sa Bafsa

Dihlatse tša Jehofa di kgahlišwa ka mo go tseneletšego ke bobedi go thuša bafsa go phema mathata le go ba bontšha kamoo ba ka lebeletšanago le mathata ao a sa phemegego gabotse. Ka gona, nywaga ge e dutše e feta, di ile tša gatiša dithušo tše dintšinyana tšeo di reretšwego go kgotsofatša dinyakwa tša bafsa—go tloga go bao ba sa hlwago ba tsena sekolo go ya go bao ba lego mahlalagading. Dikgatišo tše di akaretša dipuku tša Puku Ya-ka ya Ditaba tša Beibele le Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago gotee le bidio yeo e nago le sehlogo se se rego Young People Ask—How Can I Make Real Friends? Tše di ka hwetšwa go Dihlatse tša Jehofa tšeo di dulago lefelong la geno goba ka go ngwalela bagatiši ba makasine wo.

Ge e le mabapi le bana ba tšona, Dihlatse tša Jehofa di ba bontša gore ba a nyakwa le go ratwa ka go boledišana le bona ka mathata a bona ka mehla. Batswadi gantši ba diriša ditaba tše dibotse tše di gatišitšwego ka go dithušo tša go ithuta tše di boletšwego ka mo godimo e le motheo bakeng sa lenaneo la ka mehla le leo le tšwelago pele la tlwaetšo ya mofsa. Mohlomongwe o ka rata go latela mokgwa o swanago ka bana ba gago.