Ditla-morago tša go Leka go Dira mo Gontši Kudu

Lefase La Mehleng Yeno La Ka Bodikela Le Tšeegile Maikwelong Ka Taba Ya Lebelo Le Boiketlo.

METŠHENE ya go hlatswa dibjana e boloka nako ka khitšhing. Metšhene ya go hlatswa e dira se se swanago ka bohlatswetšong. Go dimilione tša batho ga go sa nyakega gore ba tloge ka gae bakeng sa go yo reka le go boloka tšhelete—ba fo bula di-computer tša bona gomme ba diriša Internet.

Ee, bonyenyane ka karolo e itšego, lefase le tletše ka mehuta ka moka ya mekgwa ya go boloka nako le go šoma. Mohlomongwe, o tla nagana gore batho ba tla ba le nako e ntši yeo ba ka e fetšago ba e-na le malapa a bona le bakeng sa boitapološo. Lega go le bjalo, gantši batho ba bantši ba bolela gore ba lapile kudu le go gateletšega go feta le ge e le neng pele. Dibaki ke tše dintši e bile di raragane.

Kgateletšo ya tša boiphedišo ke sebaki se sengwe se segolo. Australian Centre for Industrial Relations Research and Training e seka-sekile palo ya diiri tšeo batho ba di fetšago ba le mešomong nageng yeo gomme ya hwetša gore “ka mehla palo e kgolo e šoma diiri tše di fetago 49 ka beke” le gore “go oketšega mo ga diiri tša mošomo go bonala go bile le mafelelo a magolo a sa kgahlišego bophelong bja lapa le bja setšhaba.” Bašomi ba bantši ba kgetha go dula mafelong a matalana, ao a homotšego a ka thokwana ga metse e megolo. Se se ka bolela go fetša diiri beke e nngwe le e nngwe—goba gaešita le letšatši le lengwe le le lengwe—ba sepela ka ditimela tšeo di tletšego batho le dipese goba ditseleng tšeo di pitlaganego. Ge e le gabotse, se se tlaleletša go botelele bja letšatši la mošomo le dikgateletšong tša lona.

Na o Tlaišwa ke go Kolota Boroko?

Mathata a boroko a thomile go ba ao a tlwaelegilego nywageng ya morago bjale moo e lego gore go butšwe dikliniki tša tša boroko dikarolong tše dintši tša lefase. Banyakišiši ba hweditše gore ge batho ka mehla ba sa robale ka mo go lekanego, ba kgoboketša sekoloto sa boroko. Ka tlhago, mebele ya bona e nyaka go lefa sekoloto se gomme e tutueletša seo ka go ba dira gore ba ikwe ba lapile. Eupša ka baka la mokgwa wa bophelo wa lehono wa go itima boroko, batho ba bantši ba dula ba lapile o šoro.

Nageng e nngwe ya ka Bodikela, nako ya go robala e theogile ka 20 lekgolong go feta ngwaga-kgolong o fetilego, go tloga go palogare ya diiri tše senyane bošego bjo tee go ya go tše šupa. Banyakišiši ba kgobokeditše bohlatse bja gore go kolota boroko go baka mathata a go ithuta le a mogopolo, bogole bja dikarolo tša monagano le go fokodiša tshepedišo ya go lwantšha malwetši. Bontši bja rena re lemogile ka borena gore monagano wo o lapilego gape o sekametše go direng diphošo. Ka manyami, diphošo di ka ba bobedi tše kotsi le tša tefo e kgolo.

Ditla-morago tše Bohloko tša go Lapa Kudu

Go lapa kudu mo go bakwago ke diiri tše ditelele tša mošomo le go fokotšwa ga sehlopha sa bašomi, go bolelwa go okeletša tlalelong e nngwe e šoro ya bofelong bja lekgolo la bo-20 la nywaga. Gare ga tše ke kotsi ya nuclear kua Chernobyl, Ukraine; go thuthupa ga sephatšamaru sa Challenger le go tšhologa ga oli mo go bakilwego ke ge sekepe sa go rwala ditanka sa Exxon Vadez se be se thula lebotana la mafsika kua Prince William Sound kua Alaska.

Mothuthupo kua Chernobyl o diregile nakong ya go lekwa mo go kgethegilego ga seteišene sa  matla a nuclear. Ka pukung ya gagwe ya The 24-Hour Society, Martin Moore-Ede, o re teko “e be e dirwa ka tlase ga tlhokomelo ya sehlopha seo se lapilego sa bo-radientšeneare ba mohlagase bao ba bego ba le seteišeneng bonyenyane diiri tše lesome-tharo goba mohlomongwe go feta moo ka baka la go diegišwa ga diiri tše lesome ga go hwetša tumelelo ya go thoma.” Boemong le ge e le bofe, go ya ka nyakišišo ya morago bjale, e nngwe ya ditla-morago tša nako e telele tša go tšhologa ga oli, ke go oketšega mo go ipoeleditšego ga lesome ga kankere ya mogolo gare ga bana ba ma-Ukraine ga e sa le go tloga ka 1986.

Ka morago ga nyakišišo e tseneletšego ya go thuthupa ga sephatšamaru sa Challenger, pego ya lekgotla la nyakišišo le le laetšwego ke mopresidente e boletše gore tekanyetšo ya diiri tše 20 tša nako e oketšegilego e ile ya robja ka makga a 480 ke sehlopha se sengwe sa bašomi ba konteraka le go robja ka makga a 2 512 ke sehlopha se sengwe. Pego e okeditše ka gore go lapa kudu ga bao ba lego maemong a bolaodi, ditla-morago tša “matšatši a mmalwa a go šoma diiri tše di sa tlwaelegago le go se robale ka mo go lekanego,” le gona e bile lebaka le legolo tabeng ya gore sephatšamaru se fiwe ditaelo tše sa swanelago tša gore se fofe ka go tobeletšwa ga konotswana ya OK. Pego e lemogile gore “ge nako e oketšegilego e thoma go feteletšwa, bokgoni bja mošomi bo a theoga gomme kgonagalo ya go dira diphošo ga motho e a gola.”

Go ya ka lekgotla la basesiši, go fokotšwa ga sehlopha sa bašomi, seo se bitšwago go fokotša ditshenyagalelo tša go dirišwa, go be go bolela gore basesiši ka go Exxon Valdez ba be ba swanetše go šoma diiri tše ditelele le go dira mešomo e oketšegilego. Pego e lego mabapi le kotsi e hlalosa gore mothuši wa boraro, yo a bego a ikarabela ka sekepe ge se be se nwelela mo e ka bago ka morago ga bošego-gare, o be a hlwele a tsogile go tloga ka masa mesong yeo. Mo e nyakilego go ba dilithara tše 42 000 000 tša oli—go tšhologa mo gogolo ga oli historing ya United States—di ile tša baka tshenyo e šoro mabopong a lewatle le diphoofolong tša lešoka gotee le go bitša ditolara tše dimilione tše dikete tše pedi (diranta tše dikete tše dimilione tše 14) bakeng sa go e hlwekiša.

Ditla-morago tše Dingwe tše di sa Lemogegego tša go Lapa Kudu

Go ya ka kakanyetšo e nngwe, go lapa le go lapa kudu, go bitša lefase bonyenyane diranta tše dibilione tše 2,7 ngwaga o mongwe le o mongwe! Eupša  ga go na tekanyo ya tšhelete yeo e ka lekanago le bohlokwa bja bophelo bja motho le boemo bja bophelo, tšeo le tšona gantši di kgomegago. Tšea ka mohlala dikotsi tša tseleng. Go ya ka kliniki ya bothata bja tša go robala ya kua Sydney, Australia, magareng ga 20 le 30 lekgolong ya dikotsi tša tseleng nageng yeo di bakwa ke go robala ga baotledi mola ba otlela. Go akanyetšwa gore kua United States, go otsela go tlaleletša go bonyenyane dikotsing tše 100 000 tša dikoloi ngwaga le ngwaga.

Lega go le bjalo, ditla-morago tša go lapa kudu di ka se felele moo. Mohlaselwa wa kotsi yo a kitimišetšwago sepetlele bakeng sa go buiwa o holofela gore ngaka ya gagwe e phakgame e bile e phafogile. Eupša ka baka la thulaganyo e pitlaganego le diiri tše ditelele, ngaka e ka ba yeo e sego ya phakgama le go phafoga! Pego ya Australian Institute of Health and Welfare e utolla gore mo e nyakilego go ba 10 lekgolong ya dingaka di šoma go feta tekanyo ya diiri tše 65 ka beke, 17 lekgolong ya ditsebi ka moka e feta diiri tšeo gomme 5 lekgolong ya “dingaka tše difsa” e šoma go feta diiri tše 80 ka beke!

Martin Moore-Ede, o re: “Metšhene e šireleditšwe ka dipuku tša ditaelo tša tirišo, ditšhupetšo tša temošo le dithuto tša tlwaetšo. Batho ba tla lefaseng le ba se na le tšhireletšo e bjalo. . . . Therešo e tšhošago ke gore re tseba go se nene ka tlholego e kgethegilego ya batho go feta kamoo re tsebago ka gona mabapi le dilo tša tšhipi le software tšeo a di dirišago.”

Mmele wa rena ga o na mabone a mahubedu ao a panya-panyago le dialamo tšeo di re botšago gore re eme goba re thekge ditho. Lega go le bjalo, o re nea maswao ao a lemošago. A a akaretša go lapela ruri, go feto-fetoga ga maikwelo, kgateletšego le tshekamelo ya go fetelwa gabonolo ke ditwatši tše di tlwaelegilego. Ge e ba o na le ditšhupo tše—go ba gona re tšea gore ga o na bothata bja mmele bjo e lego sebaki goba bothata bjo bongwe bja tša maphelo—e ka ba nako ya go hlahlobišiša gape mokgwa wa gago wa bophelo.

Ditla-morago tša tša Leago tša go ba yo a Swaregilego Kudu

Mokgwa wa bophelo wa go gateletšega le wa go hloka boroko, le wona o senya ditswalano tša motho. Ela hloko taba ya banyalani ba bafsa e lego John le Maria. * Ba be ba nyaka seo banyalani ba bafsa ba se kganyogago—legae la boiketlo le tšhireletšo ya tša ditšhelete. Ka gona, bobedi ba ile ba ya go šoma nako e tletšego. Eupša ka baka la nako yeo e sa tlwaelegago ya go šiedišana mošomong, ba ile ba ba le nako e nyenyane ya go ba gotee. Kapejana tswalano ya bona e ile ya thoma go senyega. Lega go le bjalo, ba ile ba hlokomologa ditšhupo gomme ba phegelela thulaganyong ya bona yeo e nyakago mo gontši kudu go fihlela ge lenyalo la bona leo e sego kgale le thomile, le thubega.

Puku ya The 24-Hour Society e re: “Dinyakišišo di bontšha gore tekanyo ya tlhalo malapeng a go šoma ka ditšhifi e godimo kudu ka 60 lekgolong go feta bašomi ba mešomo ya mosegare mešomong e tlwaelegilego.” Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore ba šoma ditšhifi goba go se bjalo, banyalani ba bantši ba leka go tlatša go gontši maphelong a bona, ge e le gabotse ba senya manyalo a bona. Bakeng  sa ba bangwe, kgateletšego le go lapa kudu di ka tlaleletša modikologong wa go diriša diokobatši le dino-tagi gampe gotee le mekgwa e sa swanelago ya go ja—mabaka ao a sa gakatšego feela go lapa kudu, eupša a ka lebišago mathateng a mangwe a mantši, gaešita le go gobošeng bana.

Go thuša batswadi go lebeletšana ka katlego le thulaganyo yeo e nyakago mo gontši kudu, mafelo a go hlokomela bana a oketšega ka palo, moo a mangwe a neago gaešita le tirelo ya diiri tše 24. Lega go le bjalo, go bana ba bantši TV ke mohlokomedi wa ngwana wa kgonthe. Ke therešo gore ge e ba bana ba tla gola gore ba be batho ba bagolo bao ba nago le boikarabelo le bao ba leka-lekanego maikwelong, ba nyaka tekanyo e kgolo ya nako e nago le mohola ba e-na le batswadi ba bona. Lega go le bjalo, batswadi bao ba lapilego kudu go ka ba le bana ba bona ka baka la go leka go fihlelela ditekanyetšo tše di sa kwagalego tšeo di phagamego tša bophelo, ba tla dira gabotse ge ba bala ditshenyagalelo—go bana ba bona le go bona ka noši.

Lekokong la thekinolotši ya mehleng yeno leo le kitimago ka lebelo, batšofadi gantši ke bahlaselwa ka mo go swanago. Go akgofa ga phetogo le lefula le le tšwelago pele la didirišwa tše difsa tšeo di ka rekwago, go dira ba bantši gore ba ikwe ba gakanegile, ba sa šireletšega, ba boifa goba gaešita le go itlhoboga. Ka gona, bokamoso bo ba swaretše eng?

Na ka moka ga rena—ba bafsa le ba bagolo—re tantšwe ka mo go feletšego ke lefase le leo le bonalago le ikemišeditše go kitima ka lebelo le legolo? Goba, na go na le dilo tšeo re ka di dirago go re thuša go kgotlelela le go kaonefatša boemo bja bophelo bja rena? Ka mo go thabišago, di gona go etša ge re tla bona sehlogong se se latelago.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 18]

Go lapa kudu go ka ba go tlaleleditše kotsing ya nuclear kua Chernobyl, go thuthupa ga sephatšamaru sa “Challenger,” le go tšhologa ga oli ya “Exxon Valdez”

[Methopo]

Courtesy U.S. Department of Energy’s International Nuclear Safety Program

NASA photo

[Diswantšho go letlakala 19]

Mosepelo wa bophelo wa leema-ema o ka lebiša manyalong a gateletšegilego

[Seswantšho go letlakala 20]

Maitekong a bona a go kgotlelela, ba bangwe ba diriša dino-tagi gampe