Mollo! Ke Setima-mollo Sefe Seo o Swanetšego go se Diriša?
Mollo! Ke Setima-mollo Sefe Seo o Swanetšego go se Diriša?
KE GANTŠI gakaakang re sepela go feta mohlapetši yoo o monyenyane yo a homotšego lebotong ka ntle le go mo šetša! Lega go le bjalo, ka letšatši le lengwe a ka phološa ofisi ya rena goba feketori goba gaešita le legae la rena mollong. Ditima-mollo tšeo di rwalegago gabonolo di ka thuša go thibela bothata bjo bonyenyane—pane yeo e tukago mollo setofong goba digareteine tšeo di goteditšwego ke seruthufatši—gore bo se tšwe taolong. Go etša dibetša tšeo di arabelago ka bjako, di hlametšwe go tima lenaba le lešoro pele le ipha matla.
Ka baka la ge lenaba le le tšwelela ka dibopego tše dintši—mello ya legong, mello ya oli le kgase, le mello ya mohlagase—le ditima-mollo tšeo di rwalegago gabonolo le tšona di tšwelela ka dibopego tše dintši. Go ba gona, o swanelwa ke go tseba bobedi lenaba la gago le dibetša tša gago. Se ga se bolele go ba le temogo ya ditsebi tša go lwantšha mollo, eupša se bolela go tseba mekgwa e sego kae ya motheo. Ka mohlala, o be o ka dira eng boemong bjo bo latelago?
Moapei wa dinkgwa o be a ruthetša seswaro sa dipane se se bego se swere dipane tše mpsha tše 20 tšeo di tloditšwego ka makhura ka ontong ge a be a lokišetša go paka senkgwa. Lega go le bjalo, selaola-thempheretšha se be se sa šome gabotse, gomme thempheretšha ya hlatloga ya dira gore makhura a thunye muši. Moapei a apere ditlelafo o ile a bula onto kapejana gomme a gogela seswaro sa dipane ka ntle. Eupša ka go dira bjalo, o ile a lebanya makhura ao a thunyago muši le moya o montši. Gwa re, lau! Go tuka mo go itiragalelago go ile gwa thuntšhetša dikgabo tšeo di laumelago kgaufsi le siling. A se a gobatšwa, moapei o ile a kitima gomme ka motsotswana feela a boa a itlhamile ka setima-mollo sa carbon dioxide gomme kapejana a tima mollo. Eupša kapejana, muši o montši o ile wa thomega, gomme makhura a tuka gape. Modikologo wo o ile wa ipoeletša ka makga a mane! A boifa gore setima-mollo se tla fela kgaufsinyane, moapei o ile a goga kobo ya go tima mollo sekgokeletšong sa yona sa kgaufsi gomme a e akgela godimo ga seswaro sa dipane. Ka go mo imolla, e ile ya fediša mollo—gomme ya o tima.
Ge e le gabotse, re nyaka go diriša dibetša tše di kaone tšeo di lego gona bakeng sa go tima mollo o monyenyane eupša e le wo o tšhošetšago. Eupša ge nkabe moapei a be a tsebile ka go tuka mo go itiragalelago—kgonagalo e kgolo nakong ya ge go na le muši—nkabe a ile a fo tima onto, a boloka mamati a
tswaletšwe gomme a tlogele dikagare tša onto gore di ipholele ka botšona. Goba a ka be a ile a diriša kobo ya go tima mollo pele gomme ka morago ge e ba go nyakega, a diriše setima-mollo sa carbon dioxide. Boemong le ge e le bofe, phihlelo e bontšha bohlokwa bja tsebo ya motheo ka mello le kamoo e tingwago gakaone ka gona.“Khutlo-tharo” Yeo e Bakago Mollo
Seo se bitšwago khutlo-tharo ya mollo ke thulaganyo e kwešišegago gabonolo yeo e neago maemo a bakago go tuka: sebešeletši ge se hlakana le oksitšene se hlakana le phišo di baka mollo. Ka go tloša karolwana e tee feela, ga o time feela mollo eupša gape o thibela mollo o mongwe. Anke re bone kamoo se se šomago ka gona.
SEBEŠELETŠI: Go swana le rena ge re se na dijo, mello e a tima ge e se na sebešeletši. Bo-raditima-mollo ba diriša molao wo wa motheo mellong ya hlaga le e menyenyane ge ba dira sekgoba sa go thibela mollo go tshelela karolong e nngwe go tšwa go e nngwe tseleng ya mollo o mogolo. Tikologong ya ka khitšhing, go tloša sebešeletši go ka bolela feela go tswalela kgase. Lega go le bjalo, maemong a mangwe, go tloša sebešeletši go ka ba thata goba ya ba mo go sa kgonegego.
OKSITŠENE: Gape-gape go swana le rena, mollo o swanetše go hema. Lahlela mobu wa go tlala garafo goba kobo ya go tima mollo godimo ga mollo, gomme o o khupetše. Moka gona, tekanyo ya oksitšene ga se ya swanela go theogela go nnoto e le gore mollo o time. Ge e ba o fokotša tekanyo ya oksitšene go tloga go 21 lekgolong e tlwaelegilego moyeng wo o re dikologilego go ya go 15 lekgolong, dilo tše dintši—ka mohlala, diela tšeo di tukago gabonolo gaešita le dilo tše itšego tšeo di tiilego—di ka se sa hlwa di e-fsa.
PHIŠO: Methopo ya phišo yeo e ka thomago mollo e ka ba seruthufatši, setofo, dithapo tšeo di tšwago mothopong wo o imeditšwego kudu wa mohlagase, tlhase goba legala, legadima, goba phišo yeo e fehlwago ke dimela tša go bola, dikhemikhale tša go thuthupa goba dilo tše dingwe tše mmalwa. Gopola, ge e ba o bona muši, kudu-kudu ge e ba o runya go tšwa makhureng a go apea godimo ga selo seo se fišago, go tuka mo go itiragalelago go ka thoma gatee-tee.
E Diretšwe Mohuta o Mongwe le o Mongwe wa Mollo o Monyenyane
Le ge malapa a mangwe a se na ditima-mollo, difeketori, diofisi le meago ya batho bohle gantši molao o nyaka gore di hlangwe ka tšona. Mehuta ya motheo ke meetse, khemikhale e kolobilego, lehulo, lerojana le le omilego le carbon dioxide. Ditima-mollo tša Halon di lahlilwe ka gobane go naganwa gore di senya llaga ya ozone lefau-faung la lefase. Bakeng sa go thuša badiriši go kgetha setima-mollo se se swanetšego boemong bja tšhoganyetšo, mehuta e mentši ya ditima-mollo e na le diswantšho tša maswao ao a bontšhago moo di ka dirišwago gona le moo di ka se kego tša dirišwa goba di ka no ba di swailwe ka mebala. Le gona tše dintši di na le ditlhaka tše bjalo ka A, B goba C, go bontšha legoro la mollo o itšego. Kgase e fehlago ye e pitleleditšwego, e budulela setswaki se mafolofolo ka ntle ka nko ka lebelo le legolo ge hlogwana e pitleleditšwe. Ka ge ditima-mollo di rwele kgase yeo e pitleleditšwego, di swanetše go lekwa nako le nako. Le gona, ditima-mollo di swanetše go kgokelelwa kgaufsi le mejako ya go tšwa ka mehla gomme di swanetše go fihlelelwa gabonolo. Anke ga bjale re lebeledišišeng ka
bokopana mohuta o mongwe le o mongwe wa setima-mollo.Ditima-mollo tša lerojana le le omilego di thibela go tuka ka megato ya tša dikhemikhale gomme ka kakaretšo di ka bitšwa sediegiša mollo se se tlwaelegilego. Ga se feela gore lerojana le le omilego le šoma gabotse go bobedi legoro la mello la A le legoro la B, eupša gape le thuša go lwantšha mello ya legoro la C (sedirišwa sa mohlagase). Ka mo go kwagalago, setima-mollo se seo se dirišetšwago merero e mentši se nea tšhireletšo e botse legaeng la gago. Lerojana le le omilego le atiša go šilafatša—eupša tšhila e ka ba selo se senyenyane ge e bapišwa le tshenyo yeo e ka bakwago ke mollo!
Ditima-mollo tša meetse a pitleleditšwego ke tše di swanetšego bakeng sa mello yeo e akaretšago pampiri, legong, dipolasetiki, ditlakala goba mašela. Ye gantši e bitšwa mello ya legoro la A. Matla a meetse e le sedirišwa sa go tima mollo a o thibela go tloga boemong bja wona bjo matla ka go monya phišo. Ka tekanyo e lekanego, meetse a fo tloša phišo gabonolo ka lebelo go feta kamoo mollo o ka thomago gape gomme ka go rialo mollo o tima timi-timi. Eupša o se ke wa šomiša meetse go diela tšeo di tukago. O tla ba o fo phatlalatša mollo—ka go lauma! Gape, ka ge meetse a sepediša mohlagase, ga se wa swanela go a šomiša goba go šomiša setima-mollo le ge e le sefe seo se nago le wona moo go ka bago go e-na le dithapo tšeo di sepedišago mohlagase.
Ditima-mollo tša khemikhale e kolobilego di diriša motswako o pitleleditšwego wa matswai a alkali ka meetseng gomme di šoma kudu-kudu malebana le makhura, oli ya go apea, eupša e sego malebana le ditšweletšwa tša petroleum. Di šoma gape go lwantšha mello ya legoro la A.
Ditima-mollo tša lehulo di šoma gabotse, e sego feela go mello ya legoro la A, eupša kudu-kudu mellong yeo e akaretšago diela tša go tuka (makhura a intaseteri, dibešeletši le dipente) yeo ka kakaretšo e tsebjago e le mello ya legoro la B. Go na le mehuta e mebedi ya ditima-mollo tša lehulo, ka gona hlahloba gore ke ofe wo o swanelago gabotse dinyakwa tša gago. Ge le dirišwa go seela seo se tukago, lehulo le se khupetša ka llaga e sa phunyegego, yeo e emišago moya-meetse wo o tukago gomme ya tloša oksitšene. Ka gona, lehulo le swanetše go dirišwa gabonolo e le gore le se ke la tsenelela ka gare ga seela eupša go e na le moo, le phatlalale kapejana ka godimo ga sona. Hlokomela gore o se ke wa diriša lehulo kgaufsi le mohlagase.
Ditima-mollo tša carbon dioxide di ka dirišwa ka katlego malebana le mello ka moka ka ntle le mello ya kgase. Di šoma ka molao wa motheo wo o rego carbon dioxide e tloša oksitšene. Eupša bjale ka ge re bone pejana, ge e ba selo seo se tukago gabonolo se boloka phišo ya sona, go tsogologa ga go tuka mo go itiragalela ka bogona go ka direga. Carbon dioxide ke moya, ka gona, lefelo leo le bulegilego leo le fokago moya, le fokodiša matla a yona. Lega go le bjalo, bohlweki bja yona mo e dirišitšwego bo e dira setima-mollo sa mmamoratwa bakeng sa go ka dirišwa metšheneng ya go robega gabonolo le go didirišwa tša elektroniki. Lega go le bjalo, lefelong la go pitlagana, carbon dioxide e ka hupelanya, ka gona ge e ba o e diriša boemong bjo bjalo, kgonthišetša gore o a tšwa ge mollo o timile le go tswalela mojako.
* ke selwantšha-mollo sa go swarega le gona ke e swanetšego bakeng sa go tima mello e menyenyane e bjalo ka yeo o ka bago le yona godimo ga setofo sa ka khitšhing goba segafsaneng se senyenyane sa khapete. E-fo goga kobo go tšwa sekgokeletšong sa yona sa lebotong, o e phurolle pele ga gago bakeng sa go itšhireletša dikgabong tša mollo, ke moka o apeše mollo ka kobo. Ee, tima mothopo wa phišo kapejana ge go kgonega ge e ba o sešo o dira bjalo.
Kobo ya go tima molloDikobo tša go tima mollo gape ke di-phološa-bophelo ge diaparo tša gago di swara mollo. Tiragalong yeo, gopola molao wo o bohlokwa: “Ema, itahlele fase, le go pshikologa.” Le ka mohla o se ke wa kitima; o tla fo butšwetša dikgabo tša mollo. Ge e ba wena goba motho yo mongwe a kgona go go tatetša ka kobo ya go tima mollo ge o dutše o pshikologa, o tla tima mollo kapejana kudu.
Se se Kaone go Feta Ditima-mollo
Ee, tšhireletšo e kaone malebana le mollo ke go thibela mollo; ka gona diriša kahlolo e botse. Bea mankgwari le digotetši kgole le bana. Tloša dilo tšeo di ka swarago mollo godimo goba kgaufsi le setofo sa gago. Le ka mohla o se ke wa apea o apere diaparo tša matsogo ao a hlephilego le a go lepelela ao a ka swarago mollo. Tsenya selo sa go hupa muši ka legaeng la gago.
Maele a mangwe a tlaleletšago ke a. Le ka mohla o se ke wa imetša mothopo wa mohlagase goba dithapo tša katološo ya tša mohlagase. Le ka mohla o se ke wa tlogela makhura goba makhura a oli a gadika go se yo a a hlokometšego setofong seo se fišago. Ela hloko moo o beago diruthufatši. Ge e ba o na le disilintere tša mabotlelo a kgase kgaufsi le legae, lebeletša mathopo a tšhireletšo—ao a nago le kgonagalo ya go ba sebešeletši sa go thuthupa ga mollo—go furalela moago. Diriša di-fuse tša mohlagase tša bogolo bjo bo swanetšego. Fetoša dithapo tše di senyegilego tša mohlagase.
Na o ile wa nagana ka mokgwa wa go tšwa ka ngwakong nakong ya mollo ka gae? Se se ka phološa maphelo e le ka kgonthe. Lokišetša gore lapa le kopane lefelong le le itšego—lefelong le ge e le lefe leo le lego molaleng leo le šireletšegilego le leo go lego bonolo go le hwetša mosegare goba bošego. Gomme o abe maikarabelo: Ke mang yo a tlago go thuša bana goba batho bao ba golofetšego go ya lefelong le le šireletšegilego? Ke mang yo a tlago go bitša kgoro ya tša ditima-mollo? Ee, ditlwaetšo tša mekgwa ya go tšwa nakong ya mollo di phološa maphelo ka gobane di boeletša megato e swanetšego, tša e dira ya go itlela fela le ya kapejana.
Ge go ka Direga Tshenyego e Šoro
Gopola gore dithoto di ka rekwa gape, eupša bophelo bo ka se ke bja rekwa. O se ke wa bea bophelo bja gago kotsing ka go lwa le mollo. Lega go le bjalo, ge e ba go šireletšegile go wena go tšwela pele o lwantšha mollo, dira bjalo ka lehlakoreng leo le tlago go go nea sebaka sa go tšwa ka mojako. Eupša ge e ba o belaela gore setima-mollo seo o nago le sona ke seo se nepagetšego, goba ge e ba o boifa gore mollo ke o mogolo kudu bakeng sa sona, e-tšwa ka pela gomme o bitše kgoro ya tša ditima-mollo.
Gape ela hloko gore muši, kudu-kudu muši wo o nago le mpholo o tšwago dilong tše di dirilwego ka dikhemikhale, o bolaya batho ba bantši go feta dikgabo tša mollo—o ka bolaya ka nako ya mo e ka bago ka tlase ga metsotso e mebedi! Ka gona, ge o e-tšwa ka moagong wo o fsago, sepela o iname. Go na le muši o monyenyane kgaufsi le lebato, gomme moya o fodile. Ge e ba go kgonega, pipa molomo wa gago ka lešela le le thapilego. Pele o diriša lemati, le kgwathe ka bo-kantle bja seatla sa gago. Ge e ba le fiša, go na le mollo ka lehlakoreng le lengwe; nyaka mojako o mongwe. Le gona tswalela mejako ka moka yeo o fetago go yona ge o dutše o etšwa. Se se fokotša go fokela ga oksitšene mollong. Ee, dilifiti di tloga di sa swanelwa go dirišwa le gatee nakong ya mollo—o ka kgakgelwa ka gare ga tšona gomme ya ba onto!
Ka gona, ge e ba o ikemišeditše go hwetša tšhireletšo e lefelelwago malebana le mollo bakeng sa lapa la gago, koloi goba kgwebo, e ka ba gabotse gore o boledišane ka taba le balaodi ba tikologong ba tša mollo. Ditaba tše di kgethegilego ka botlalo di ka fapana go ya ka dinaga gomme ka go rialo se ga se seo sehlogo se se reretšwego sona.
Boemong le ge e le bofe, nakong e tlago ge o bona yo mongwe wa bahlapetši bao ba banyenyane ba homotšego, ema gomme o itlwaelanye le yena gakaone. O tla mo leboga ka mo go tseneletšego letšatši le lengwe.
[Mongwalo wa ka tlase]
^ ser. 18 Ge e ba go dirišwa ga kobo ya go tima mollo go tlwaelegile nageng ya geno, kgonthišetša gore o tseba go e diriša ka mo go swanetšego. Mokgatlo wa Tšhireletšo ya tša Ditima-mollo wa United States o re: “Go swanetšwe go gatelelwa gore . . . dikobo tša go tima mollo ke tša bohlokwa bja tlase. Di swanetše go dirišwa feela ge di hwetšagala kapejana. . . . Tšhomišo e sa swanelago ya dikobo tša go tima mollo e ka oketša bogale bja muši le dikgobalo tša mollo ge e ba molongwana wa kobo o ntšhetša muši go lebana le sefahlego goba ge e ba kobo e sa tlošwa ka morago ga ge dikgabo tša mollo di timilwe.”
[Seswantšho go letlakala 25]
(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)
MOLLO
sebešeletši
phišo
oksitšene
[Pictures]
LEGORO LA A
LEGORO LA B
[Mothopo]
Chubb Fire Safety
[Seswantšho go letlakala 26]
(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)
Ge e ba diaparo tša gago di ka swarwa ke mollo, o se ke wa kitima
1. EMA
2. ITAHLELE FASE
3. PSHIKOLOGA
[Mothopo]
© Coastal Training Technologies Corp. Reproduced by Permission
[Seswantšho go letlakala 24]
Go na le ditima-mollo tše dintši tšeo di šomago merero e mentši bakeng sa legae
[Mothopo]
Above illustration: Reprinted with permission from NFPA 10 - 1998, Portable Fire Extinguishers, Copyright © 1998, National Fire Protection Association, Quincy, Massachusetts 02269. This reprinted material is not the complete and official position of the NFPA on the referenced subject which is represented only by the standard in its entirety.