O ka Phela Bjang ka Katlego le Bolwetši bja Gago?

KGONTHIŠEGA gore maikwelo a hlaselago ao ge e le gabotse o bago le wona ke ao a tlwaelegilego e bile ke a swanetšego. Gaešita le ge bolwetši bja gago goba bogole e ka ba taba ya mmeleng, monagano wa gago o ganetša diphetogo tšeo bolwetši bo di pharilego godimo ga gago. Go ka bonagala eka wena le bolwetši bja gago le tsenetše papadi ya go lekana matla ka go goga-gogana, ntwa magareng ga yo o kilego wa ba yena le seo mo gongwe o ka bago sona. Gomme gona bjale go ka bonala eka bolwetši bja gago bo na le matla a magolo. Lega go le bjalo, o ka fetoša dilo. Bjang?

Dr. Kitty Stein o bolela gore: “Ge go na le tahlegelo e bakilwego ke bolwetši, e kwala kudu go swana le ya lehu.” Ka gona, ge o lahlegetšwe ke selo se sengwe se bohlokwa go wena se se swanago le boemo bja gago bjo bobotse bja tša maphelo, iphe nako ya go nyama le go lla kudu go fo swana le ge o be o ka dira ge yo o mo ratago a hwile. Ge e le gabotse, tahlegelo ya gago e ka akaretša se se fetago boemo bja gago bjo bobotse bja tša maphelo. Go bjalo ka ge mosadi yo mongwe a hlalosa, “Ke ile ka swanelwa ke go tlogela mošomo wa-ka. . . . Ke ile ka swanelwa ke go kgaogana le boikemelo bjo ke bego ke bo thabela ka mehla.” Lega go le bjalo, lebelela ditahlegelo tša gago ka pono e botse. Dr. Stein yo yena ka noši a nago le multiple sclerosis o oketša ka gore: “O swanelwa ke go llela seo se lahlegilego, eupša gape o swanelwa ke go kwešiša seo se sa šetšego.” Ka kgonthe, ge feela o katane le megokgo ya mathomong, o tla bona gore o sa na le dilo tše bohlokwa tše di sa dutšego di itekanetše. Lebaka le lengwe ke gore o na le bokgoni bja go dumelelana le maemo.

Mosesiši a ka se kgone go laola ledimo, eupša a ka kgona go lebeletšana le lona ka go beakanya diseila tša sekepe sa gagwe. Ka mo go swanago, o ka se kgone go laola bolwetši bjo bo tšubutlago bophelo bja gago, eupša o ka kgona go lebeletšana le bjona ka go beakanya “diseila” tša gago, ke gore matla a mmele, a monagano le a maikwelo. Ke eng seo se thušitšego ba bangwe bao ba babjago o šoro go dira seo?

Ithute ka Bolwetši bja Gago

Ka morago ga go amogela bohloko bjo bogolo bja mathomong bja dipoelo tša tlhahlobo ya bolwetši, ba bantši ba thoma go nagana gore go tseba therešo e bohloko go phala go lebana le poifo e sa kgonthišetšwago. Le ge poifo e ka go ngena moko, go tseba seo se diregago go wena go ka go thuša go hlokomela seo o ka se dirago—gomme seo ka bosona gantši se ba le mafelelo a mabotse. Dr. David Spiegel wa Yunibesithing ya Standford o bolela gore: “Ela hloko kamoo o ka ikwago gakaone kudu ka gona mabapi le selo le ge e le sefe seo se go tshwenyago ge o e-tla ka leano la go swaragana le sona. Nako e telele kudu le pele o ka dira selo le ge e le sefe, o fokotša maikwelo a gago a tlalelo ka go rulaganya seo o tlago go se dira.”

O ka kwa go nyakega ga go ithuta ka mo go oketšegilego ka boemo bja gago. Go etša ge seema sa Beibele se bolela, “monna yo bohlale ké yo matla.” (Diema 24:5) Monna yo a sa tsogego malaong o eletša ka gore: “Hwetša dipuku bokgoba-pukung. Ithute go gontši ka mo o ka kgonago ka bolwetši bja gago.” Ge o dutše o ithuta ka dikalafo tše di hwetšagalago le mekgwa ya go lebeletšana ka katlego le boemo, o ka hwetša gore boemo bja gago mohlomongwe ga se bjo bobe gakaalo go ya kamoo o bego o bo boifa ka gona. O ka ba wa hwetša le mabaka a mangwe gape a go ba le kholofelo.

Lega go bjalo, go kwešiša bolwetši bja gago ka mo go leka-lekanego ga se pakane ya gago ya makgaola-kgang. Dr. Spiegel o hlalosa gore: “Kgoboketšo ye ya tsebišo ke karolo ya mogato o bohlokwa wa go lebeletšana ka katlego le bolwetši, wa go hwetša kwešišo ka bjona, wa go bo lebelela ka pono e nepagetšego.” Go amogela gore bophelo bja gago bo fetogile eupša ga se bja fela ke mogato o nyakago šedi e kgolo gomme gantši wa go nanya. Eupša mogato wo wa go gatela pele—go tloga go kwešišeng bolwetši bja gago ka teka-tekano go ya go bo amogeleng maikwelong—ke wo o ka o gatago. Bjang?

 Go Hwetša Teka-tekano e Bonolo

O ka swanelwa ke go lokiša pono ya gago ka seo se bolelwago ke go amogela bolwetši bja gago. Go feta moo, go amogela gore o a babja ga se leswao la go palelwa, go fo etša ge e se leswao la go palelwa ka lehlakoreng la mosesiši go amogela therešo ya gore o ka gare ga ledimo. Go e na le moo, go lemoga ledimo go mo hlohleletša gore a gate mogato. Ka mo go swanago, go amogela bolwetši bja gago ga se go palelwa, eupša go bolela “go gatela pele ka lehlakoreng le lefsa,” go etša ge mosadi yo a babjago o šoro a boletše.

Gaešita le ge bokgoni bja gago bja mmele bo fokotšegile, o ka nyaka go ikgopotša gore dika tša gago tša monagano, maikwelo le tša moya ga se gore di swanetše go kgomega. Ka mohlala, na o sa dutše o e-na le bohlale le bokgoni bja go rulaganya dilo le go nea mabaka? Mohlomongwe o sa dutše o e-na le go myemyela go borutho, maikwelo a go hlokomela ba bangwe le bokgoni bja go ba motheetši yo botse le mogwera wa kgonthe. Gomme se bohlokwa kudu, o sa dutše o e-na le tumelo go Modimo.

Go oketša moo, gopola gore gaešita le ge o ka se kgone go fetola maemo a gago ka moka, o sa dutše o ka ithuta kamoo o ka arabelago ka gona go ona. Irene Pollin wa National Cancer Institute o bolela gore: “O ikarabela mabapi le ditsela tšeo o arabelago ka tšona bolwetšing bja gago. O na le matla a go sa šetšwe seo bolwetši bja gago bo se tlišago.” Helen yo e lego mosadi wa nywaga e 70 yo a nago le multiple sclerosis e tšwetšego pele o tiiša gore: “Ga se bolwetši bja gago kudu bjo bo laolago ge e ba o tla hwetša teka-tekano ya gago gape, eupša ke karabelo ya gago bolwetšing bja gago.” Monna yo a ilego a katana le bogole ka nywaga e mentši, o re: “Boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo ke tshetledi yeo e bolokago sekepe se tsepame.” Ka kgonthe, Diema 18:14 e re: “Pelo e thêkxa motho bolwetšing; pelo e nyamilexo e ka rwalwa ke mang?”

Go Hwetša Teka-tekano Gape

Ge teka-tekano ya gago ya maikwelo e dutše e boa, dipotšišo tše bjalo ka e rego, ‘Ke ka baka la’ng se se ntiragaletše?’ di ka fetogela go e rego, ‘Ka ge se se ntiragaletše, ke tla dira’ng ka sona?’ Mo ntlheng ye o ka kgetha go gata megato e oketšegilego gore o fetele ka kua ga boemo bja gago bja gona bjale. Anke re ahla-ahleng megato e sego kae.

Hlahloba boemo bja gago, nagana ka seo o swanetšego go se fetoša, ke moka o tsome go fetoša seo se fetošegago. Dr. Spiegel o re: “Bolwetši bja gago ke sebaka sa go hlahlobišiša bophelo lefsa—sešupo sa go go phafoša e sego tlhaselo e bolayago.” Ipotšiše, ‘Ke eng seo e bego e le sa bohlokwa go nna pele ga bolwetši bja-ka? Se se fetogile bjang?’ Botšiša dipotšišo tše bjalo e sego go hwetša seo o ka se sa hlwago o kgona go se dira, eupša go hwetša seo se sa dutšego se kgonega, mohlomongwe ka go dira dilo ka mokgwa o fapanego. Tšea ka mohlala, Helen yo go boletšwego ka yena pejana.

Nywageng ka moka e 25 e fetilego, multiple sclerosis e ile ya fokodiša mešifa ya gagwe. Mathomong o be a  šomiša seikokotlelo sa digole sa go sepela gore a tšwele pele a sepela. Ka morago ga moo, ge a be a lahlegelwa ke taolo ya letsogo la gagwe le letona gomme a retologela go dirišeng la ntsogošo. Se se latelago, letsogo la gagwe la ntsogošo le ile la kgaotša go šoma. Ke moka, mo e ka bago nywaga e seswai e fetilego, o be a se sa hlwa a kgona go sepela. Ga bjale o swanelwa ke go hlapišwa, go lešwa le go apešwa ke ba bangwe. Se se a mo nyamiša, eupša lega go le bjalo o re: “Moano wa-ka e sa le o rego, ‘Nagana ka seo o ka se dirago e sego ka seo o bego o se dira.’” Le gona, ka thušo ya monna wa gagwe le baoki bao ba mo etelago gotee le monagano wa gagwe wa go itlhamela dilo, o kgona go tšwetša pele e mengwe ya mediro yeo a bego a e thabela ka mehla. Ka mohlala, go abelana le ba bangwe kholofetšo ya Beibele ya lefase le lefsa la khutšo leo le tlago, e bile karolo e bohlokwa ya bophelo bja gagwe ga e sa le go tloga ge a e-na le nywaga e 11, gomme lehono o sa dutše a dira se beke e nngwe le e nngwe. (Mateo 28:19, 20) Helen o hlalosa kamoo a dirago se:

“Ke kgopela mooki yo a nketelago gore a ntlele le kuranta. Re bala gotee dipego tša bao ba hwilego gomme re kgethe tše itšego. Ke moka ke botša mooki dikgopolo tšeo ke tla ratago go di akaretša ka lengwalong le le yago go ba meloko ya mohu, ke moka mooki a tlanya lengwalo. Gotee le lengwalo, ke romela poroutšha ya Ge Motho yo o mo Ratago a E-hwa, * yeo e hlalosago kholofelo e homotšago ya Beibele ya tsogo. Ke dira se thapameng e nngwe le e nngwe ya Sontaga. Go a nthabiša gore ke sa dutše ke kgona go abelana ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo le ba bangwe.”

Bea dipakane tše di leka-lekanego le tše di fihlelelegago. Lebaka le lengwe leo ka lona Helen a lekago go fetoša dilo tše di ka fetošegago ke gore di mo dira gore a kgone go bea dipakane le go di fihlelela. Se se bohlokwa gaešita le go wena. Ka baka la’ng? Ka gobane go ipeela dipakane go lebiša mogopolo wa gago bokamosong, gomme go fihlelela dipakane go go nea maikwelo a go ikwa o phethile se sengwe. Gape go ka tsošološa le tekanyo e itšego ya go ikholofela ga gago. Lega go le bjalo, kgonthišetša gore pakane yeo o ipeelago yona ke ya maleba. Ka mohlala, o ka ikemišetša gore: ‘Ke tlo bala kgaolo e tee ya Beibele lehono.’ Le gona, bea dipakane tšeo e lego tša kgonthe go wena. Ka ge kagego ya gago ya mmele le ya maikwelo e fapane le ya batho ba bangwe bao ba nago le bolwetši bja nako e telele, o ka no se kgone go fihlelela dipakane tše swanago le tšeo ba ka di fihlelelago.—Ba-Galatia 6:4.

Lex yo a dulago Netherlands o re: “Go sa šetšwe  kamoo pakane e ka bonalago e le e nyenyane ka gona, go e fihlelela go go tutueletša go dira mo go oketšegilego.” Nywaga e fetago e 20 e fetilego ge a be a e-na le nywaga e 23, o ile a hlagelwa ke kotsi yeo e mo tlogetšego a golofetše. Nakong ya mananeo a mmalwa a kalafo ya mmele ao a ilego a latela, o ile a kgothaletšwa gore a ipeele dipakane tše bjalo ka go itlhapiša sefahlego ka lešela la go hlapa. Go dira bjalo go be go lapiša, eupša o ile a atlega. Ge a lemoga gore o kgonne go fihlelela pakane yeo, o ile a ipeela e nngwe—go ipulela le go tswalela tšhupu ya sesepe sa meno. O ile a atlega gape. Lex o re: “Gaešita le ge go be go se bonolo, ke ile ka lemoga gore nka kgona go dira go gontši go feta kamoo ke bego ke nagana gore go a kgonega.”

Ka kgonthe, ka thekgo ya mosadi wa gagwe Tineke, Lex o ile a fihlelela dipakane tše dikgolo. Ka mohlala, a felegetšwa ke Tineke, ga bjale o dira maeto a go ya ka ntlo le ntlo ka setulo sa digole bakeng sa go yo abelana le ba bangwe tsebo ya Beibele. Gape o dira maeto a beke le beke bakeng sa go kgothatša monna yo a golofetšego o šoro yo a ithutago Beibele le yena. Lex o re: “Go thuša ba bangwe go nnea kgotsofalo e kgolo.” Go etša ge Beibele e tiišetša, “lethabo la go nea le feta la go newa.”—Ditiro 20:35, NW.

Na le wena o ka ipeela dipakane bakeng sa go thuša ba bangwe? Go babja goba go golofala go ka go thuša gore o be mohomotši yo a nago le bokgoni bjo bo kgethegilego ka gobane mathata a gago a go dira gore o be yo a kgomegago kudu ka mahloko a ba bangwe.

Ikgokaganye le batho ba bangwe. Dinyakišišo tša tša kalafo di bontšha gore go ba le dikgokagano tša bogwera go loketše boemo bja gago bja tša maphelo. Eupša go a kgonega gore go direge seo se fapanego. Monyakišiši yo mongwe o bolela gore: “Tswalano magareng ga go ikarola bathong le palo ya mahu e bonala e le . . . e matla go etša tswalano magareng ga go kgoga . . . le palo ya mahu.” O oketša ka gore: “Go kaonefatša ditswalano tša gago tša go gwerana le batho go ka ba bohlokwa boemong bja gago bja tša maphelo go etša ge go kgaotša go kgoga go le bjalo boemong bja tša maphelo.” Ga go makatše ge a phetha ka gore bokgoni bja rena bja go boloka ditswalano tša bogwera ‘bo bohlokwa bakeng sa go tšwela pele re phela’!—Diema 18:1.

Lega go le bjalo, go etša ge go boletšwe sehlogong se se fetilego, bothata e ka ba gore ba bangwe ba bagwera ba gago ba kgaoditše go go etela. Bakeng sa go ikhola, o swanetše go lwantšha lephoto le le golago la go ikarola. Eupša bjang? O ka thoma ka go laletša bagwera ba gago gore ba go etele.

Dira gore go etela ga bona e be phihlelo e kgahlišago. * O ka dira seo ka go fokotša go bolela ka bolwetši bja gago e le gore baeng ba gago ba se ke ba  lapišwa ke go kwa ka bjona. Mosadi yo mongwe yo a babjago o šoro o rarolotše bothata bjo ka go fokotša nako ya dipoledišano tšeo a bego a e-ba le tšona le monna wa gagwe ka bolwetši bja gagwe. O re: “Re ile ra fo swanelwa ke go fokotša se.” Ka kgonthe, bolwetši bja gago ga se bja swanela go bipa selo se sengwe le se sengwe seo o ka se abelanago le ba bangwe. Moeng yo mongwe ka morago ga gore a boledišane le mogwera wa gagwe yo a bego a sa tsoge malaong ka ga bokgabo, histori le mabaka ao a mo dirago gore a be le tumelo go Jehofa Modimo, o itše: “Ga se a dumelela bolwetši bja gagwe bo laola semelo sa gagwe. E be e le mo gobotse go boledišana le yena.”

Go dula o e-na le metlae e mebotse le gona go tla dira gore bagwera ba gago ba thabele go fela ba go hlola. Ntle le moo, lesego le hola wena ka noši. Monna yo a nago le bolwetši bja Parkinson o re: “Metlae e go thuša go kgotlelela maemong a mantši le go lebeletšana le maemo a mantši.” Ka kgonthe, lesego e ka ba sehlare se šomago. Diema 17:22 e re: “Pelo e thabilexo ke sehlare-hlare.” Gaešita le metsotso e sego kae ya lesego e tla dira gore o ikwe gabotse. Go feta moo, mongwadi Susan Milstrey Wells, yo a babjago o šoro ka boyena o bolela gore, “ka go se swane le dikalafo tše dingwe tšeo re di lekago, lesego ga le na kotsi ka mo go feletšego, ga le na mpholo e bile le a thabiša. Ga re lahlegelwe ke selo ge e se maikwelo a go se thabe.”

Hwetša ditsela tša go fokotša kgateletšego. Dinyakišišo di kgonthišetša gore kgateletšego e ka mpefatša dika tša mmeleng tša bolwetši, mola go fokotšwa ga kgateletšego go thuša go dira gore di kgotlelelege kudu. Ka gona, iphe nako ya go khutša nako le nako. (Mmoledi 3:1, 4) O se ke wa ja, wa robala le go hema bolwetši bja gago. Ge e ba o sa tšwe ka gae, mo gongwe o ka leka go fokotša kgateletšo ya maikwelo a gago ka go theetša mmino o fodilego, go bala puku, go hlapa lebaka le leteletšana, go ngwala mangwalo goba direto, go thala seswantšho, go bapala seletšo sa mmino, go boledišana le mogwera yo o mmotago goba go akaretšwa medirong e swanago le yeo. Go dira bjalo go ka se nee tharollo ya sa ruri bothateng bja gago, eupša go tla go tlišetša khutšo ya nakwana.

Ge e ba o kgona go sepela, sepela-sepela, e-ya mabenkeleng, šoma ka serapaneng, sepela ka koloi goba ge e ba go kgonega o ye maikhutšong. Ke therešo gore go tšea leeto go ka ba thata ka baka la bolwetši bja gago, eupša ka go dira ditokišetšo e sa le pele gotee le go fo itshepelela, o ka fenya mapheko. Ka mohlala, Lex le Tineke bao go boletšwego ka bona pejana, ba ile ba kgona go ya moše wa mawatle. Lex o re: “Mathomong go be go tšhoša, eupša re ile ra ba le maikhutšo a mabotse!” Ka kgonthe, bolwetši bja gago e ka ba karolo ya bophelo bja gago, eupša ga se bja swanela go laola bophelo bja gago.

Hwetša matla tumelong. Bakriste ba therešo bao ba lebeletšanego ka katlego le bogole bjo šoro ba bolela gore tumelo ya bona go Jehofa Modimo gotee le go kopanela ga bona le phuthego ya Bokriste ke methopo ya khomotšo ya ka mehla le matla. * Tše di latelago ke tše dingwe tša ditlhaloso tša bona mabapi le bohlokwa bja go rapela, go ithuta Beibele, go naganišiša ka bokamoso le go ba gona dibokeng tša Bokriste Holong ya Mmušo.

● “Ka dinako tše dingwe, ke fela ke gateletšega. Ge se se direga, ke rapela Jehofa gomme o mpshafatša boikemišetšo bja-ka bja go tšwela pele ke dira seo nka se kgonago.”—Psalme 55:22; Luka 11:13.

● “Go bala Beibele le go naganišiša ka seo ke se badilego go nthuša kudu go boloka khutšo ya-ka ya monagano.”—Psalme 63:6; 77:11, 12.

● “Thuto ya Beibele e nkgopotša gore bophelo bja kgonthe bo sa le ka pele le gore nka se dule ke golofetše ka mo go sa felego.”—Jesaya 35:5, 6; Kutollo 21:3, 4.

● “Go ba le tumelo bokamosong bjo bo holofeditšwego ka Beibeleng go nnea matla a go swaragana le bophelo bja letšatši le lengwe le le lengwe.”—Mateo 6:33, 34; Ba-Roma 12:12.

● “Go ba dibokeng Holong ya Mmušo go boloka monagano wa-ka o tsepeletše dilong tše agago e sego bolwetšing bja-ka.”—Psalme 26:12; 27:4.

● “Bogwera bjo bo kgothatšago le ditho tša phuthego bo ruthetša pelo ya-ka.”—Ditiro 28:15.

Beibele e re kgonthišetša gore: “Morena ké yo botho; ké Yêna sethšabêlô mohla wa tlalêlô; ’me ó tseba ba ba mmotilexo.” (Nahume 1:7) Go ba le tlemo e tiilego le Jehofa Modimo le go kopanela le phuthego ya Bokriste ke methopo ya khomotšo le matla.—Ba-Roma 1:11, 12; 2 Ba-Korinthe 1:3; 4:7.

 Iphe Nako

Modirela-leago yo a thušago batho go lebeletšana le mafelelo a bolwetši bja nako e telele, o bolela gore go phela ka katlego le bolwetši bja gago bjo bošoro goba bofokodi ke mogato wo o “tšeago nako e telele e sego wo o diregago kapejana.” Setsebi se sengwe se eletša ka gore iphe nako ka gobane o ithuta “bokgoni bjo bofsa ka mo go feletšego: go swaragana le bolwetši bjo bo išago lehung.” Lemoga gore gaešita le ge o e-na le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo, o ka ba le matšatši goba dibeke tše sa thabišego ge ditla-morago tša bolwetši bja gago di go gateletša. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e e-ya o ka bona tšwelopele. Se e bile sa kgonthe ka mosadi yo mongwe yo a itšego: “Ke be ke thabile kudu ge ke be ke lemoga gore ke ile ka fetša letšatši ka moka ke sa nagane ka kankere. . . . Nakong e sa tšwago go feta, ke be ke sa nagane gore seo se ka kgonega.”

Ka kgonthe, ge o šetše o fetile dipoifong tša gago tša mathomong gomme o ipeetše dipakane tše difsa, o ka makatšwa ke kamoo o tlago go kgona go kgotlelela gabotse ka gona—go etša ge sehlogo se se latelago se bontšha.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 7]

Go ithuta mabapi le bolwetši bja gago go ka go thuša go lebeletšana le bjona ka katlego

[Seswantšho go letlakala 8]

Ka thušo ya ba bangwe, Helen o ngwala mangwalo a kgothatšo

[Seswantšho go letlakala 8]

“Go a nthabiša go abelana le ba bangwe ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo”

[Diswantšho go letlakala 9]

“Ke lemogile gore gaešita le ge ke golofetše, nka dira go gontši go feta kamoo ke bego ke nagana gore go a kgonega.”—Lex