Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Sebopego sa Ntwa ya Mehleng Yeno

Sebopego sa Ntwa ya Mehleng Yeno

Sebopego sa Ntwa ya Mehleng Yeno

KAMPA ya bafaladi e ile ya hlongwa ka go akgofa bakeng sa go hlokomela bafaladi ba 1 548 bao ba ilego ba goroga gatee-tee go tšwa nageng ya kgaufsi ya Afrika. Ditente tše ditala le tša khakhi di be di hlomilwe ka go tia lerageng leo le bego le ela gare ga dihlare tša mepalema. Go be go se na mohlagase goba malao, gomme go be go se na dipompi tša meetse goba dintlwana tša boithomelo. Pula e be e e-na. Bafaladi ba ile ba diriša dikota bakeng sa go fapoša meela e menyenyane gore e se tliše meetse ditenteng. Mafapha a mabedi a ditšhaba-tšhaba a tša tlhakodišo a ile a šoma ka mafolofolo bakeng sa go kaonefatša maemo a bophelo.

Pejana, bafaladi ba ile ba diriša sebaka bakeng sa go sesa ka sekepe seo se bego se senyegile e le go efoga ntwa ya selegae yeo e bego e hlasetše naga ya bona ka nywaga e mentši. Ntwa e be e sa lekanywe ka molokeloke wa dikoloi tša ntwa goba dithuthupiši tše matla. E thomile ge mašole a ka bago a 150 ao a bego a itlhamile ka dithunya tša tlhaselo a gwantela nageng. Nakong ya nywaga yeo e ilego ya latela, mašole a ile a hula metsana ka go latelana, a tsoma lekgetho go baagi, a tsoma mašole a mafsa a oketšegilego le go bolaya yo mongwe le yo mongwe yo a sa dumelelanego le wona. Mafelelong, a ile a fenya naga ka moka.

Yo mongwe wa bafaladi kampeng e be e le mosadi yo mofsa yo a bitšwago Esther. O itše: “Phihlelo e bohloko yeo nkilego ka ba le yona bophelong bja-ka e bile go lahlegelwa ke monna wa-ka ntweng ye. Ba mo thuntšhitše. Go na le poifo e kgolo. Ge o e-kwa motho yo mongwe a goeletša, o nagana gore motho yo mongwe o tla go go bolaya. Nako le nako ge o bona motho a swere sethunya, o nagana gore o tlo go bolaya. Ga se ka ka ka iketla. Ke feela mo moo ke robalago bošego. Kua gae, ke be ke sa kgone go robala. Mo ke robala bjalo ka ngwana.”

Mongwaledi wa Phafoga! o ile a botšiša gore: “Gaešita le ka mo ditenteng tše tša go koloba?”

Esthere o ile a sega. “Gaešita le ge ke swanetše go robala lerageng le, ke tla robala gakaone go feta kamoo ke bego ke robala ka gona moo ke tšwago gona.”

Ambrose yo a nago le nywaga e lesome, o feditše tekanyo e kgolo ya bophelo bja gagwe a tšhaba mafelong a dintwa le lapa labo. O itše: “Ke nyaka go hwetša khutšo gomme ke boele sekolong. Go ba gona, ke a gola.”

Kpana wa nywaga e senyane, o na le mahlo a mabotse a matsotho. Ge a be a botšišwa ka dilo tša pele tšeo a bego a sa di gopola, o ile a araba ka go se dika-dike gore: “Ntwa! Go lwa!”

Mohuta wa ntwa wo batho ba ba ilego ba o tšhaba o ile wa tlwaelega nywageng ya morago bjale. Go ya ka kutollo e nngwe, go dintwa tše 49 tše dikgolo tšeo di ilego tša kgatlampana ga e sa le go tloga ka 1990, tše 46 di lwelwe feela ka dibetša tše bohwefo. Ka go se swane le lerumo goba tšhoša tšeo di nyakago bokgoni le matla bakeng sa go di diriša ka katlego tlhabanong, dibetša tše nyenyane di ile tša dira gore go lwa ntweng go kgonege bakeng sa moithuti le setsebi ka mo go swanago. * Gantši bafsa le bana ba a kalatšwa le go gapeletšwa go hlakola, go golofatša le go bolaya.

Bontši bja dintwa tše, ga di lwewe le dinaga tše dingwe, eupša ba lwa bona ka noši. Ga di lwewe ke mašole ao a hlahlilwego mogoleng wa ntwa, eupša ka karolo e kgolo di lwewa ke baagi metseng e megolo, ditoropong le metsaneng. Ka ge bontši bja dintwa bo lwewa ke bao ba sego ba tlwaetšwa ka tša bohlabani, go na le dipelaelo tše sego kae mabapi le go roba melao ya setšo ya ntwa. Ka baka leo, ditlhaselo tše šoro banneng bao ba sego ba itlhama, basadi le bana ke tšeo di tlwaelegilego. Go dumelwa gore dintweng tša lehono, batho ba fetago 90 lekgolong bao ba bolailwego, ke baagi. Dintweng tše bjalo, dibetša tše nyenyane le dibetša tše bohwefo di kgatha tema e kgolo.

Go ba gona, dithunya ga di hlole ntwa ka go lebanya—batho ba lwele kgale pele mošidi wa sethunya o ka utollwa. Lega go le bjalo, mokgobo wa dithunya o ka kgothaletša go lwa go e-na le poledišano. Dibetša di ka sekamela go telefatšeng nako ya dintwa gomme tša mpefatša tšhollo ya madi.

Gaešita le ge dibetša tšeo di dirišwago dintweng tša lehono di le bohwefo, di tlišitše ditla-morago tše šoro. Nakong ya bo-1990, dibetša tše bjalo di bolaile batho ba fetago ba dimilione tše nne. Ba bangwe ba fetago dimilione tše 40 e ile ya ba bafaladi goba batho bao ba hudušitšwego. Dibetša tše nyenyane di golofaditše ditšhaba tšeo di sentšwego ke ntwa go tša dipolitiki, tša leago, tša boiphedišo le tikologong. Ditshenyagalelo go ditšhaba tša lefase ka moka ka tša kimollo ya tšhoganyetšo, go hlokomela bafaladi, go boloka khutšo le go tsena ditaba gare ka tša bohlabani e bile tša dimilione tše dikete tša diranta.

Ke ka baka la’ng dibetša tše nyenyane di thoma go kgatha tema e bjalo e kgolo ntweng ya mehleng yeno? Di tšwa kae? Go ka dirwa’ng bakeng sa go lekanyetša goba go tloša mafelelo a tšona a bolayago? Re tla ahla-ahla dipotšišo tše dihlogong tše di latelago.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 9 Lentšu “dibetša tše nyenyane” le šupa go dithunya le dithunya tše di swarwago ka diatla—dibetša tšeo di ka swarwago ke motho o tee; polelwana “dibetša tše bohwefo” e akaretša di-machine gun, dikanono tše kopana le didirišwa tša go foša dipomo tša seatla tšeo gantši di nyakago go swarwa ke batho ba babedi.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 11]

UN PHOTO 186797/J. Isaac