Malwetši a go Fetela—A Kotsi Eupša a a Thibelega

GE DITŠHIŠINYEGO tša lefase le mafula a boifišago e e-ba dihlogo tše dikgolo ditabeng, go phatlalala ka setu ga malwetši a fetelago ke ka sewelo e bago dihlogo tše dikgolo tša ditaba. Lega go le bjalo, kuranta ya Mokgatlo wa Sefapano se Sehwibidu ya June 2000 e re: “palo ya mahu a malwetši a fetelago (a bjalo ka AIDS, malaria, malwetši a mohemo le letšhollo) e feta palo ya bao ba bolailwego ke dikotsi tša tlhago ngwagola ka makga a 160. Le gona boemo bo befela pele.”

Go bolelwa gore go na le mabaka a mabedi a magolo a ikarabelago bakeng sa palo ye e tšhošago. Le lengwe ke go phatlalala ka go se hwe matwa ga AIDS, yeo e bolayago batho ba ka bago 300 iri e nngwe le e nngwe. Peter Walker e lego molaodi wa molao wa masetla-pelo bakeng sa International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies o re AIDS “ga e sa le bolwetši ke kotsi. Bolwetši bjo bjalo bjo bo phatlaletšego ka gohle bo bolaya bašomi gomme bo pšhatlaganya tša boiphedišo.” Lebaka le lengwe ke go gwahlafala ga ditshepedišo tša batho bohle tša tša maphelo, e lego seo se feleletšago ka go boa ga malwetši a kgale a bjalo ka bolwetši bja mafahla, thosola le malaria. Ka mohlala, naga e nngwe ya Asia ga bjale e bega dipego tše difsa tše 40 000 tša bolwetši bja mafahla ngwaga o mongwe le o mongwe. Nageng e nngwe ya ka Bohlabela bja Yuropa, go fetelwa ke thosola go oketšegile ka makga a 40 ngwaga-someng o fetilego.

Lega go le bjalo, phapano ke gore gaešita le ge malwetši a fetelago a fetogile masetla-pelo, ge e le gabotse a gare ga dikotsi tšeo di ka thibelegago kudu. Ge e le gabotse, pego e re bontši bja mahu a dimilione tše 13 go tloga go malwetši a fetelago ao a bilego ka 1999 “a ka ba a ile a thibelwa ka tšhelete ya R40 motho o tee.” Ge e ba mebušo ya lefase e be e ikemišeditše go diriša R40 bakeng sa motho o tee bakeng sa tlhokomelo ya tša maphelo—kakaretšo ya diranta tše dimilione tše dikete tše 230—nagana gore ke mahu a makae a sa nyakegego ao a bego a ka thibelwa!

Gaešita le ge e le palo e kgolo, e bonagala e le e nyenyane ge e bapišwa le seo lefase le se dirišago ditirelong tše dingwe. Ka mohlala, ngwageng o mongwe wa morago bjale, mašole a lefaseng ka bophara a ile a diriša mo e ka bago diranta tše dimilione tše dikete tše šupago—R1 120 motho ka o tee. Nagana gore go dirišwa tšhelete e kaakang bakeng sa go lokišetša ntwa go feta go thibela go phatlalala ga malwetši! Mohlomongwe go emiša go phatlalala ga malwetši a fetelago, motho a ka se kgone go go fihlelela—e sego ka baka la go hlokega ga ditšhelete tše lekanego, eupša ka baka la mabaka a tseneletšego kudu. Go feta moo, mebušo ya batho e ka se kgone gaešita le go rulaganya dilo tšeo di swanetšego go tla pele.

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 12]

X ray: New Jersey Medical School—National Tuberculosis Center

Photo of man coughing: WHO/Thierry Falise