Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mošomo wa Boithapi wo o Nago le Mehola ya ka mo go sa Felego

Mošomo wa Boithapi wo o Nago le Mehola ya ka mo go sa Felego

Mošomo wa Boithapi wo o Nago le Mehola ya ka mo go sa Felego

JESU KRISTE ka mehla o ile a dira mediro e mebotse bakeng sa bao ba nyakago thušo. Ka mohlala, o ile a fepa bao ba swerwego ke tlala gomme a fodiša balwetši. (Mateo 14:14-21) Lega go le bjalo, ke modiro ofe wo a bego a o etiša pele? Tiragalo yeo e diragetšego mathomong a bodiredi bja Jesu e nea karabo. E begilwe kgaolong ya pele ya Ebangedi ya Mareka.

Ge Jesu a be a le Kaperenaume, kgaufsi le Lewatle la Galilea, o ile a išwa lapeng la Simone goba Petro. Gona moo “moxwêxadi wa Simone ó be a le dilaong à swerwe ke letadi,” gomme Jesu o ile a mo fodiša. (Mareka 1:29-31) Ka morago lešaba la batho go akaretša batho ba bantši “ba ba babyaxo ka malwetši a mehutahuta” ba ile ba thoma go kgobokana mojakong wa ntlo ya Petro, gomme le bona Jesu o ile a ba fodiša. (Mareka 1:32-34) Ke moka, e ile ya ba bošego gomme yo mongwe le yo mongwe a ya go robala.

Mesong e latelago “è sa le bošexo,” Jesu o ile a tsoga ka setu gomme a tšwa ntlong a ya “felô mo xongwê lešokeng,” moo a ilego “a rapêla xôna.” Go se go ye kae, barutiwa le bona ba ile ba tsoga ba lebelela ka ntle ga ntlo gomme ba bona lešaba le lentši la batho le letile mojako. Eupša ba be ba tla dira’ng? Jesu o be a timeletše! Kapejana Petro le bao ba bego ba e-na le yena ba ile ba lota Jesu mohlala gomme ba re: “Batho bohle ba a Xo nyaka.” (Mareka 1:35-37; Luka 4:42) Ge e le gabotse go bonagala eka ba be ba botšiša Jesu gore: ‘O dira’ng mo? Bošegong bjo bo fetilego, go fodiša ga gago balwetši go atlegile kudu. Lehono sebaka se sengwe se segolo se go bulegetše!’

Eupša bjale ela hloko karabelo ya Jesu: “A re yeng metsaneng e lexo fá kxaufsi, ke y’o ruta le xôna.” Karabelo ye ke e bohlokwa. Jesu ga se a ka a boela ngwakong wa Petro bakeng sa go fodiša ba bangwe. O ile a hlalosa lebaka ge a be a re: “Ké sôna se ke se tletšexo [e lego go dira boboledi].” (Mareka 1:38, 39, mongwalo o sekamego ke wa rena; Luka 4:43.) Ke eng seo Jesu a bego a se botša barutiwa ba gagwe? Go dira mediro e mebotse e be e le selo sa bohlokwa go yena, eupša go bolela le go ruta lentšu la Modimo e be e le thomo ya Jesu e kgolo.—Mareka 1:14.

Ka ge Beibele e kgothaletša Bakriste gore ba “tšeê ka mohlala wa [Jesu],” Bakriste ba therešo lehono ba na le tlhahlo e kwagalago ge go tliwa tabeng ya go bea tše di tlago pele modirong wa boithapi. (1 Petro 2:21) Ka go swana le Jesu, ba thuša batho bao ba nyakago thušo—bjalo ka ge sehlogo se se fetilego se bontšha. Gape ka go swana le Jesu, ba etiša pele modiro wa go ruta molaetša wa Beibele wa mabapi le ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. * (Mateo 5:14-16; 24:14; 28:19, 20) Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng go ithapela go ruta batho ka molaetša wa Beibele go swanetše go tla pele ga dibopego tše dingwe tša bohlokwa tša modiro wa boithapi?

Kamoo Thuto ya Beibele e Holago ka Gona le Lebaka la Gona

Seema sa se-Asia se šupa karabong. Se re: “Ge e ba o rulaganya bakeng sa ngwaga, bjala dipeu. Ge e ba o rulaganyetša nywaga e lesome, bjala dihlare. Ge e ba o rulaganyetša nywaga e lekgolo, ruta batho.” Ka kgonthe, ge go tliwa tabeng ya go nea ditharollo tša ka mo go sa felego, thuto e bohlokwa kudu ka gobane e aga bokgoni bja motho bja go dira diphetho bjo bo tlago go kaonefatša bophelo bja gagwe. Ke ka baka leo lehono baithapi ba lego ka godimo ga dimilione tše tshela ba nakwana le ba nako e tletšego ba diriša nako ya bona, maiteko le dilo tša bona bakeng sa go nea thuto e sa lefelelwego ya Beibele go batho ka moka. Lenaneo le leo le kgonthišeditšwego la boithapi leo le swarwago ke Dihlatse tša Jehofa le na le mafelelo a mabotse ditšhabeng lefaseng ka bophara. Bjang?

Ge batho ba dutše ba thušwa go kwešiša le go latela keletšo e šomago ya Beibele, e ba bao ba hlamilwego gakaone bakeng sa go lebeletšana le mathata a bophelo. Ba hwetša matla a boitshwaro ao a nyakegago bakeng sa go fenya mekgwa e gobatšago. Nelson e lego mofsa wa kua Brazil, o gatelela mohola o mongwe wa thuto ya Beibele ka gore: “Ga e sa le go tloga ge ke ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, ke ile ka tsebja ke le yo a thabilego ka gobane ga bjale ke na le morero bophelong.” (Mmoledi 12:13) Dikete tše dingwe tše makgolo—bafsa le batho ba bagolo—bao ba sa tšwago go thoma go ithuta Lentšu la Modimo, ba na le maikwelo a swanago le a Nelson. Go tlaleletša go thušeng barutwana go hwetša morero o kgotsofatšago bophelong, molaetša wa Mmušo wa Modimo o nea kholofelo e agago bakeng sa bokamoso—kholofelo yeo e dirago gore go phela go thabiše gaešita le ka tlase ga maemo a lekago kudu. (1 Timotheo 4:8)—Bona lepokisi le le rego, “Kamoo Mmušo wa Modimo o Tlago go Hola Batho ka Gona.”

Ka go nea thuto ya Beibele, Dihlatse tša Jehofa di nea tirelo ya boithapi yeo e nago le mehola ya ka mo go sa felego. Ke ya ka mo go sa felego gakaaka’ng? Lentšu la Modimo le re: “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba, Wene Modimo-dimo Ò le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.” (Johane 17:3, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Nagana o tšea karolo lenaneong leo le nago le mehola ya ka mo go sa felego—mo nakong ye e lego sebopego sa tirelo ya boithapi yeo ka kgonthe e holago batho! Na wo ga se mohuta wa lenaneo leo o tlago go rata go ithuta mo gontši ka lona? Ge e ba go le bjalo, ikopanye le Dihlatse tša Jehofa tša tikologong ya geno. Go amogela taletšo ye e tla ba mogato woo o ka se tsogego o itshotše ka baka la wona.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 6 Dihlatse tša Jehofa di lebelela modiro wa tšona wa boboledi ka tsela e swanago le yeo moapostola Paulo a dirilego—e le senyakwa bakeng sa Bakriste ba therešo. Paulo o itše: “Xobane xe ke ruta Ebangedi, xa ke dirêle xo tumišwa; ke kwa kè xapeletšwa.” (1 Ba-Korinthe 9:16) Lega go le bjalo, modiro wa tšona wa boboledi ke wa boithapo ka gobane di kgethile ka go lokologa go ba barutiwa ba Kriste, di tseba ka mo go tletšego boikarabelo bjo bo tlišwago ke tokelo yeo.

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

“Ge e ba o rulaganya bakeng sa ngwaga, bjala dipeu. Ge e ba o rulaganyetša nywaga e lesome, bjala dihlare. Ge e ba o rulaganyetša nywaga e lekgolo, ruta batho”

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 20]

O Nea Thušo le Kholofelo

Nadine, wa nywaga e 43 yo e lego mooki wa mo-Fora yo a šomago ka mo go kgethegilego ka malwetši a molatšatšing, ke yo mongwe wa baithapi bao ba ilego ba šoma Bogareng bja Afrika. Poledišanong ya morago bjale, o itše: “Batho ba mpotšiša gore ke ka baka la’ng ke dira se. Ke dumela go Modimo, ke rata batho, gomme ke rata go ikgafela bona. Le gona, go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa go ntutueletša go nea bobedi kalafo le kholofelo go bao ba tlaišegago.” Ge a ithapa mo Afrika, Nadine o aroganya nako ya gagwe ka go dira mošomo wa tlhakodišo le go tšea karolo modirong wa thuto ya Beibele wo o dirwago moo ke Dihlatse tša tikologong yeo.

[Diswantšho]

Nadine a le Afrika

[Lepokisi go letlakala 22]

Kamoo Mmušo wa Modimo o Tlago go Hola Batho ka Gona

Hle bala mangwalo a ka Beibeleng ya gago, gomme o bone kamoo Modimo a holofetšago go kgotsofatša dinyakwa tša batho ka gona dikarolong tše latelago:

Bophelo bjo Bobotse “’Me Yêna Modimo ó tlo phomola mexôkxô ka moka mahlong a bôná; le lehu le ka se hlwê le e-ba xôna; le xe e le manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-ba xôna; xobane tša pele di fetile.”Kutollo 21:4; Jesaya 33:24; 35:5, 6.

Thuto “Xo ka se hlwê xo dirwa dibe, xo ka se hlwê xo senywa mo xo fela dithabeng tše kxêthwa tša-ka, xobane xo tseba Morêna xo tlo tlala ’fase lohle bo-ka meetse xe a nabile lewatleng.”Jesaya 11:9; Habakuku 2:14.

Mošomo “Nywakô ye ba e axaxo ba tlo dula mo xo yôna; dirapa tša merara, ba tlo lema ba ja kenyô tša tšôna. Ba ka se kê ba axa, xwa dula o šele; ba ka se kê ba lema xwa ja o šele; . . . Ba ka se itapiše, ’me ya ba lefêla.”Jesaya 65:21-23.

Dijo “Lefase le nthšitše dikenyô tša lôna. Re šexofatšwa ke Modimo, Modimo wa rena.”Psalme 67:6, 72:16; Jesaya 25:6.

Maemo a tša Leago “Morêna ó robile lepara la yo mobe, . . . Byale le letše lè iketlile lefase ka moka.”Jesaya 14:5, 7.

Toka “Tsebang! Xo tlo bewa kxoši ya xo buša ka xo loka, ya bakxôma ba moahlolêlô wo o lokilexo.”Jesaya 11:3-5; 32:1, 2.