Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ge Poifo e Kgolo e Hlasela

Ge Poifo e Kgolo e Hlasela

Ge Poifo e Kgolo e Hlasela

“Ke swere thipa! Homola, goba go sego bjalo ke a go bolaya!”

E BE e le thapama e kgahlišago ya selemo, gomme Jane * wa nywaga e 17 e lego yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o be a thelela ka di-roller-skate phakeng ya batho bohle kua Virginia, U.S.A. Kapejana phaka e ile ya bonala e se na batho gomme o ile a phetha ka gore a tloge. Ge a sa dutše kgaufsi le bene e nyenyane ya lapa labo a rola di-skate tša gagwe, o ile a khukhunetšwa ke motho-tsoko. Ka mantšu a boifišago ao a lego ka mo godimo, o ile a nyaka ka šiši gore ba be le dikopano tša botona le botshadi, a ubula Jane gomme a leka go mo kateletša ka gare ga bene e nyenyane. O ile a goeletša ka go hlaboša lentšu ka mo a ka kgonago ka gona, eupša seo ga se sa ka sa thibela tlhaselo.

Jane o ile a gopola ka morago gore: “Ke ile ka ikwa ke se na mohola e le ruri. Ke be ke le bjalo ka khunkhwane e lwantšhana le tšitširipa. Eupša ke ile ka tšwela pele ke goeletša le go katana. Mafelelong, ke ile ka bitša Modimo ka re, ‘Jehofa, hle o se ke wa dumelela gore se se ntiragalele!’” Go bonala seo se ile sa tšhoša mohlasedi yoo kapejana a ilego a mo tlogela gomme a tšhaba lefelong leo.

Ge yo e ka bego e le mokati a tsene ka koloing ya gagwe, Jane o ile a inotlelela ka koloing ya gagwe a thothomela. Ge a ntšha mogala wa gagwe wa cellular, o ile a ikgapeletša gore a thekge ditho. O ile a leletša maphodisa gomme a a nea tlhaloso e nepagetšego ka koloi ya mogononelwa le dinomoro tša yona tša boitsebišo, e lego seo se ilego sa lebiša go swarweng ga gagwe metsotsong e sego kae.

Na ao e Bile Mafelelo a Thabišago a Tlaišego?

Ee, eupša e sego kapejana. Tlaišego ya Jane e be e le gona e sa tšwa go thoma. Gaešita le ge maphodisa le dikuranta di ile tša reta karabelo ya gagwe ya kapejana le ya go bontšha go ba le tlhaologanyo tlhaselong, ka morago ga go apoga ga go šitišega maikwelong la mathomo, Jane ga se a ka a ikwa ka mo go feletšego a e-na le tlhaologanyo. O laodiša gore: “Ka morago ga dibeke tše sego kae, ke ile ka thoma go ikwa ke gateletšegile kudu maikwelong. Mmele wa-ka o be o le boemong bjo bo tšwelago pele bja go kwa bohloko e lego seo se bego se dira gore ke se kgone go robala. Dibeke tše mmalwa ka morago ga se, ke be ke sa kgone go ithuta goba go tsepamiša kgopolo. Gape ke ile ka ba le ditlhaselo tša letšhogo. Kua sekolong, yo ke bego ke tsena le yena ka phapošing e tee yo a nyakilego go swana ka tsela e itšego le mohlasedi wa-ka, o ile a nkgwatha legetleng bakeng sa go mpotšiša nako, gomme ke ile ka nyaka ke ferekana ka mo go feletšego.”

O re: “Ke be ke nyamile kudu. Ke ile ka palelwa ke go kgokagana le bagwera ba-ka gomme go lewa ke bodutu go be go fo tlaleletša kgateletšegong. Ke ile ka ipea molato wa go dumelela tlhaselo, gomme ke ile ka ikwa ke nyamile ge ke gopola ka motho yo a thabilego le yo a ka botwago yo ke bego ke le yena pele tlhaselo e direga. Ke ile ka ikwa eka motho yoo o hwile.”

Jane o bile le se sengwe sa dika tša mohuta wa kgateletšego ya ka morago ga go huduega maikwelo (PTSD [post-traumatic stress disorder]). PTSD ke eng, gomme go ka dirwa’ng bakeng sa go thuša bao ba tlaišwago ke dika tša yona tše di senyago? Sehlogo se se latelago se tla araba dipotšišo tše.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 3 Leina le fetotšwe.