Go Utolla Dibaki

“Gantši kgateletšego ya mofsa ga e bakwe ke selo setee feela, eupša e bakwa ke go kopana ga digateledi tše dintši.”—Dr. Kathleen McCoy.

KE ENG seo se bakago kgateletšego ya bafsa? Go ka akaretšwa dilo tše mmalwa. Gare ga dilo tše dingwe, diphetogo tša mmele le tša maikwelo tšeo di tlišwago ke lebaka la go khukhuša di ka tlatša bafsa ka pelaelo le poifo, tša ba dira gore ba sekamele kudu boemong bjo bo fošagetšego bja monagano. Gape, bafsa gantši ba hlaselwa gabonolo ke maikwelo a fošagetšego ge ba ikwa gore ba furaletšwe ke dithaka tša bona goba motho yo mongwe yo ba ilego ba hlagolela maikwelo a lerato go yena. Ka gona-ge, go etša ge go boletšwe sehlogong sa rena sa mathomo, bafsa ba lehono ba golela lefaseng leo e ka bago leo le gateletšago ka bolona. Ka kgonthe re phela ‘dinakong tše hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.’—2 Timotheo 3:1, NW.

Bothata bjo bogolo ke gore bafsa ba lebeletšane le dikgateletšego tša bophelo ka lekga la mathomo-thomo, gomme ga ba na le ge e ka ba bokgoni goba phihlelo tša batho bao ba godilego. Ka gona, bafsa gantši ba thoma go swana le mosepedi yo a lekago go hwetša tsela ya go tšwa tikologong yeo e sa tlwaelegago—ba nolwa moko ke ditikologo tša bona, gomme maemong a mantši ba sa sekamela go kgopeleng thušo. Maemo a e ka ba ao a nontšhago mobu wa dipeu tša kgateletšego.

Eupša go na le mabaka a mmalwa ao a ka tlaleletšago kgateletšegong ya bafsa. Anke re ahla-ahleng a sego kae.

Kgateletšego le Tahlegelo

Kgateletšego gantši e latelwa ke tahlegelo e kgolo—mohlomongwe lehu la moratiwa, goba go lahlegelwa ke motswadi ka tlhalo. Ditlogong tše dingwe, gaešita le go hwa ga seruiwa seo se ratwago go ka nweletša mofsa manyaming.

Gape go na le mehuta e mengwe e menyenyane ya tahlegelo. Ka mohlala, go hudugela tikologong e mpsha go bolela go tlogela ditikologo tše tlwaelegilego le bagwera ba rategago. Gaešita le go fihlelela dipakane tše dintši tšeo go akanywago ka tšona—tše bjalo ka go aloga sekolong—go ka baka maikwelo a tahlegelo. Ka godimo ga moo, go tsena sebopegong se sefsa sa bophelo go akaretša go lahlegelwa ke boiketlo le tšhireletšego tša nakong e fetilego. Le gona, go na  le bafsa bao ba swanelwago ke go kgotlelela mohuta o itšego wa bolwetši bjo bošoro. Boemong bjo bjalo, bohloko bja go ba yo a fapanego le bagwera ba motho—mohlomongwe gaešita le go hlokomologwa ke bona—go ka dira mofsa gore a ikwe eka o lahlegetšwe ke tekanyo ya go dumelelana le ditekanyetšo tše itšego.

Ke therešo gore bafsa ba bantši ba lebeletšana le ditahlegelo tše bjalo ka ntle le go nolega moko ka mo go feletšego. Ba a nyama, ba a lla le go hlonama—eupša ge nako e dutše e e-ya ba itumelelanya le maemo. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng ge bafsa ba bantši ba kgotlelela dikgateletšego tša bophelo ka katlego, ba bangwe ba bona ba ineela mahlokong a kgateletšego? Ga go na ditharollo tše bonolo ka gobane kgateletšego ke tšharakano e raraganego. Eupša bafsa ba bangwe e ka ba bao ba hlaselwago gabonolo ke kgateletšego.

Kgokagano ya Dikhemikhale Mmeleng

Ditsebi tše dintši tša bophelo bjo bobotse bja monagano di dumela gore go se leka-lekane ga dikhemikhale tša bjoko mmeleng go kgatha tema e kgolo tabeng ya kgateletšego. * Go se leka-lekane go ka fetišetšwa ka mokgwa wa leabela ka gobane banyakišiši ba hweditše gore bafsa bao ba nago le batswadi ba tlaišwago ke kgateletšego mohlomongwe le bona ba ka hlaselwa ke boemo bjo bo bjalo. Puku ya Lonely, Sad and Angry e re: “Mabakeng a mantši bana bao ba gateletšegilego ba na le bonyenyane motswadi yoo le yena a tlaišwago ke kgateletšego.”

Se se rotoša potšišo ya gore, Na bana ka kgonthe ba abela kgateletšego goba ba fo ithuta go ba bao ba gateletšegilego ka go phela le motswadi yo a gateletšegilego? “Potšišo ye go thata go e araba ka gobane bjoko ke bjo bo raraganego ka tsela e makatšago,” go etša ge go le bjalo le ka mabaka a mangwe a mantši ao a tlaleletšago kgateletšegong ya bafsa.

Kgateletšego le Tikologo ya Lapa

Kgateletšego e ile ya bitšwa taba ya lapa, gomme e le ka lebaka le kwagalago. Bjalo ka ge go šetše go boletšwe, go ka ba le karolo ya leabela yeo e fetišetšwago tshekamelong ya go gateletšega go tloga molokong o mongwe go ya go o mongwe. Eupša tikologo ya lapa le yona e ka kgatha tema. Dr. Mark S. Gold o ngwadile gore: “Bana bao batswadi ba bona ba ba swarago gampe ba kotsing e kgolo ya kgateletšego. Go bjalo le ka bana bao batswadi ba bona ba swayago diphošo ka mo go feteletšego le bao ba dulago ba šeditše mafokodi a ngwana wa bona.” Kgateletšego e ka tšwelela gape ge batswadi ba tepeletša bana kudu le go ba bao ba šireletšago kudu. Lega go le bjalo, se se thabišago ke gore monyakišiši yo mongwe o hweditše gore bana ba tloga ba sekametše kgateletšegong kudu ge batswadi ba se na kgahlego ka bona.

Lega go le bjalo, se ga se bolele gore bafsa ka moka bao ba gateletšegilego ke bahlaselwa ba tlhokomelo e fokolago ya botswadi. Pego e bjalo ya go se hlaole e tla hlokomologa bontši bja mabaka a mangwe ao a ka tlaleletšago bothateng. Lega go le bjalo, maemong a mangwe tikologo ya lapa ke karolo ya makgaola-kgang yeo e ka kgomago boemo. Dr. David G. Fassler o ngwala gore: “Bana bao ba phelago ka magaeng ao go nago le kgoga-kgogano e tšwelago pele magareng ga batswadi, ba kotsing e kgolo ya kgateletšego go feta bana bao ba sa tshwenywego kudu ke tikologo. Lebaka le lengwe ke gore batswadi bao ba lwago ba thoma go šetša kudu diphapano tša bona mo e lego gore ba hlokomologa dinyakwa tša bana ba bona. Se sengwe ke gore batswadi gantši ba dira bana ba bona lebaka la diphapano tša bona, e lego seo se ka dirago gore bafsa ba ikwe ba e-na le molato, ba galefile le go kgopišega.”

A ke feela a mangwe a mabaka ao a ka tlaleletšago kgateletšegong ya bafsa. Go sa na le a mangwe. Ka mohlala, ditsebi tše dingwe di bolela gore mabaka a tikologong (bjalo ka phepo e fokolago, bohloko le go diriša dilo gampe) a ka baka kgateletšego. Ba bangwe ba bolela gore dikalafo tše dingwe (tše bjalo ka di-antihistamine le di-tranquilizer) di ka tlaleletša kgateletšegong. Le gona go bonagala eka bana bao ba nago le mathata a go ithuta, ba sekametše kudu-kudu kgateletšegong, mohlomongwe ka baka la ge go ikholofela ga bona go thoma go fokola ge ba dutše ba lemoga gore ba ka se kgone go dirišana le bao ba tsenago le bona sekolo.

Lega go le bjalo, go sa šetšwe sebaki, ke ga bohlokwa go naganišiša ka potšišo e rego, Bafsa bao ba gateletšegilego ba ka thušwa bjang?

[Mongwalo wa ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 8, 9]

Kgoga-kgogano ya lapa gantši ke sehlohleletši sa kgateletšego