Kente—Lešela la Magoši

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA GHANA

DIATLA tša mologi di ya pele le morago ka lebelo le legolo godimo ga lešela. Ge diatla di dutše di sepela ka mošito o tee le lešata la go nganga, le go gwaša-gwaša ga ditlabakelo, mologi o tsepamišeditše kgopolo ya gagwe kudu methalading ya mebala-bala ya lešela leo le lego pele ga gagwe. O swara dithapo ka menwana ya maoto; dithapo tšeo di šoma gotee bakeng sa—go ohla mo go yago godimo le fase go aroganya le go bontšha ditlhale tše logilwego thwii tšeo di namago dimithara tše tshela ka pele ga selogelo. Ka boiketlo, menwana ya gagwe e loga tlhale e tee ya lešela la mebala-bala yeo e rapamego ka mologo wa tlhale e arogilego, bakeng sa go tšweletša go logaganya moo ka morago go ngangwago kudu gore e be lešela le le feletšego.

Seripana sa lešela seo se tšwelelago e fo ba disentimithara tše lesome feela. Eupša le kgabišitšwe ka mebala e tagilego le mekgwa e raraganego. Mologi o myemyela ka kgotsofalo ge a dutše a lebeledišiša modiro wa gagwe—lešela la kgonthe la kente.

Bokgabo bja Bogolo-golo

Bakgabiši bao ba nago le bokgoni ba ile ba diriša bokgabo bja bogologolo bja go loga ka nywaga e dikete. Ditlhale tšeo di bego di ohlwa go tšwa go lodi, leokodi le silika ka mehla e be e le mothopo o hwetšagalago wa ditlabakelo tša go loga. Mebala ya motheo e be e tšewa medung le matlakaleng a dimela, e nea balogi bokgoni bja go tšweletša mekgabišo le mekgwa e bonolo mošomong wa bona.

Balogi gare ga bahloka-šope ba Afrika ba ile ba tšweletša dilogelo tšeo e bego e le tše nyenyane le tšeo go bego go le bonolo go tloga le tšona lefelong le lengwe go ya go le lengwe. Di tsebja e le dilogelo tša mašela a matelele a masesane, di be di tšweletša methaladi e mesesane feela ya lešela ya bophara bja disentimithara tše 7,5-11,5. Ke moka, lešela le le letelele la bophara bjo bosesane le be le rokaganywa morumo ka morumo bakeng sa go tšweletša lešela le  legolo leo le bego le ka apeša mmele ka moka bjalo ka seaparo. Dilogelo tša mašela a matelele a masesane tša go swarega di be di rwalwa ka mekotla ya makaba go phatša maganata, go tshela dinoka le go namela dithaba tše ditelele. Ka ge se be se sepedišwa ka ditsela tša bogologolo tša tša kgwebo, selogelo sa mašela a matelele a masesane se be se e-na le tutuetšo e tseneletšego go batho bao ba bego ba se diriša.

Go Ratega ga Lešela

Ka nywaga-kgolo e mentši, dikgoši le dikgoši-kgolo tša Afrika Bodikela di ile tša laola naga yeo e humilego ka diminerale yeo banyakišiši ba ditlogo ba Yuropa ba ilego ba e bitša gore ke Gold Coast. * Mo ke moo go bego go epša tekanyo e kgolo ya gauta le go nea katlego go dikgoši tše di bušago tša Ashanti le malapa a tšona a bogošing. Di tšhephile ka mabenyabje a gauta le go apara mašela a kgethegilego ao a logilwego, dikgoši tše le dikgoši-kgolo tša tšona di be di bonagatša go atlega ga tšona, matla le taolo pele ga balata ba tšona. Lešela la moswana-noši leo babuši ba bego ba le apara le ile la thoma go bitšwa kente, lentšu leo le ka bago le šupa go swana ga lešela le go logwa ga ntlatla. Gape ditšhaba tše dingwe tša Gold Coast di ile tša diriša mologo wa mašela a matelele a masesane, eupša bakeng sa dikgoši tša Ashanti, lešela la kente le ile la thoma go emela seriti le maemo a bogoši.

Balogi ba mašela a matelele a masesane ba Gold Coast ba ile ba šomiša leokodi leo le bego le hwetšagala ka bontši tikologong yeo. Ke feela tlhale e bego e tailwe ka mmala wo motala-lerata yeo e bego e hwetšagala. Ditlhale tše tše ditala-lerata di be di ohlilwe gotee le lešela la bošweu bja go bupelwa bakeng sa go tšweletša methaladi le mašakana ka mokgwa o bonolo bakeng sa batho ba tikologong.

Go logwa gabotse kudu ga lešela la bogoši la kente go be go thibetšwe dihlopheng tše dingwe tša batho. Go ile gwa hlongwa dihlopha tše di nago le bokgoni tša bogošing bakeng sa go hlama le go tšweletša lešela la maemo a godimo. Mokgwa wa go loga e be e le sephiri seo se fihlilwego le go bolokwa gabotse. Balogi ba bangwe ka moka ba be ba ileditšwe go loga mekgwa ya mašela le mekgabišo yeo e bego e le ya kgoši feela le lapa la gagwe la bogošing. Kgoši e be e kgobokeditše mašela a makgolo, le lengwe le le lengwe le na le mekgabišo ya lona le mekgwa ya lona ya moswana-noši. Ka setšo, e be e se ya swanela go apara lešela letee gare ga batho ka makga a fetago letee.

Go Seka-seka Mmala

Lekgolong la bo-16 la nywaga, go ile gwa tšwelela mohuta o mongwe wa lešela kua Gold Coast. Lešela le le lefsa le be le sa logwa ka selogelo sa mašela a matelele a masesane sa Afrika eupša se be se tšweleditšwe dinageng tša kgole gomme se ile sa tlišwa ke basesiši ba mathomo ba dikepe ba Yuropa bao ba bego ba tsoma lenaka la tlou, gauta le makgoba. Seaparo se seo se bego se e-tšwa dinageng dišele se be se e-na le ditlhale tša go phadima, tša mebala ya go kgahliša. Kapejana, seaparo se seo se tšwago dinageng dišele, sa go logwa ka mo go tletšego ka ditlhale tše dikhwibidu, tše serolwana le tše ditala, se ile sa thoma go ba setšweletšwa se bohlokwa sa kgwebišano. Ke ba sego kae bao ba bego ba e-na le tšhelete ya go hwetša lešela le le bjalo la go bitša  tšhelete e ntši go bagwebi ba ma-Yuropa. Ke feela bahumi ba Ashanti bao ba bego ba laola go kgeregela ga gauta, lenaka la tlou le makgoba dikepeng tšeo di bego di eme lebopong, bao ba bego ba kgona go le hwetša. Eupša lešela leo le bego le logilwe, e be e se leo kgoši ya Ashanti le dikgoši-kgolo tša gagwe di bego di se nyaka.

Gatee-tee ge lešela le hweditšwe, balogi ka mafolofolo ba be ba le hlaramolla gomme ba ntšha ditlhale tša mebala-bala tšeo ba di nyakago le go lahla mašela ao a šetšego. Ke moka ditlhale tše tše dibotse di be di logwa gape dilogelong tša methaladi tša balogi ba bogošing. Ge peakanyo ya mebala ya mašela e oketšegile, ka mo go swanago, go hlama le go tšweletša selo se sengwe se sefsa go ile gwa thoma go hlohleletša balogi go bonagatša bokgoni bja bona bjo bobotse le bja botsebi seaparong go feta le ge e le neng pele. Balogi bao ba nago le bokgoni go tšwa ditšhabeng tše dingwe ba ile ba thwalwa ke dikgoši tša Ashanti, gomme seo sa feleletša ka go tšweletšwa ga seaparo sa kente sa boemo bjo bo sa bapišwego.

Mekgwa ya go tsepama yeo e swantšhitšego dihlapi, dinonyana, dienywa, matlakala a dihlare, go sobela ga letšatši, melalatladi le dibopego tše dingwe tša tlhago di bopile bokgabo bja dilogwa tšeo di ilego tša beakanywa ka kelohloko gomme di na le seo di se bolelago. Lešela leo le logilwego ka go tswakwa ga ditlhale tša mmala wa gauta di be di emela lehumo, mmala o motala o fetišetša kgopolo ya tapologo le bofsa, o moso o swantšhetša manyami, o mohwibidu o bontšha kgalefo gomme o silifera o swantšhetša tlhweko le lethabo.

Balogi ba be ba šoma ka go se fele pelo le gona ka ntle le go kitima ka dikgwedi tše dintši bakeng sa lešela le tee, ba tseba gore modiro wa bona wo o phethilwego o tla lebelelwa e le selekanyo sa bokgoni bja bona le botsebi bja bona bja go kgabiša. Go nyaka kudu go be go le tlase bakeng sa sehlopha se bjalo sa bašomi, ka ge e be e le batho ba sego kae bao ba bego ba ka kgona go reka lešela leo le hwetšagalago ka sewelo le leo le bitšago kudu la kente.

Kente ya Mehleng Yeno

Ge nako e dutše e e-ya, tutuetšo ya dikgoši le dikgoši-kgolo tše matla e ile ya thoma go fokola. Go ile gwa se sa hlwa go nyakega go kgetholla batho ba bogošing le batho ba tlwaelegilego ka lešela. Go nyakega ga lešela le le le botse go ile gwa oketšega, ka ge le ile la thoma go dirišetšwa merero yeo e sego ya bogoši. Le logwa kapejana bakeng sa go fihlelela go nyakega ga lona mo gogolo, boemo bja lešela la kente bo ile bja thoma go theoga, gwa theoga le sehlopha sa bašomi le theko ya lona.

Lehono go loga kente gantši go dirwa ka ditlhale tše sa tiago gomme e ile ya thoma go dirišwa bakeng sa go tšweletša bontši ba mekotla, dithai, mapanta, dikefa le diaparo. Ke balogi ba sego kae bao ba ratago go tšweletša lešela la kente ka mekgwa ya kgale ya go dira mošomo o mogolo le go diriša mekgwa e jago nako e ntši. Kente ya kgale ya boemo bja godimo mo nakong ye e tšeelwa godimo gomme e fetišetšwa go tloga molokong o mongwe go ya go o mongwe ka malapeng. Ka kgonthe, e fetile mehla ya mola lešela la kente la botse bjo bo sa bapišwego le go dirišana mo gogolo ga dihlopha tša balogi, le bego le tšweletšwa diloging tša kota tše bonolo feela gomme le be le lebelelwa e le lešela la magoši.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 16]

Dilogelo tša mašela a matelele a masesane ke tše bohwefo e bile di a swarega

[Seswantšho go letlakala 17]

Mologi o diriša dinao tša gagwe go bapelanya methaladi goba go bofa