Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Eng Seo se Fošagetšego ka go Itefeletša?

Ke Eng Seo se Fošagetšego ka go Itefeletša?

Bafsa ba a Botšiša . . . 

Ke Eng Seo se Fošagetšego ka go Itefeletša?

“O nthogakile.”—Conneel wa nywaga e 15, yo a golegilwego ka baka la polao.

Andrew wa nywaga e 14, yo a bolailego morutišigadi wa gagwe motantshong wa sekolo, o boletše gore ga a rate barutiši le batswadi ba gagwe le gore o galefišwa ke banenyana bao ba mo ganago.

MAKASINE wa Time o bitša se gore ke “tshekamelo e bolayago.” Mofsa yo a galefilego o šwahlišetša sebetša se se bolayago sekolong seo a tsenago go sona gomme a thuntšha barutwana-gotee le yena gotee le barutiši. Ditiragalo tše bjalo tša masetlapelo di thomile go bonagala e le tšeo di tlwaelegilego kua United States moo lenaneo le lengwe la TV le ilego la hlalosa tshekamelo ye e le “go phulega ga bošoro.”

Ka lehlogonolo, ditiro tša go thuntšhana dikolong di sa dutše di direga ka sewelo. Lega go le bjalo, ditiro tša bosenyi tša moragonyana bjale tše di akaretšago bošoro di utolla kamoo bafsa ba bangwe ba tlogago ba galefile ka gona. Ke eng seo se ka bago se tutueleditše go phulega mo go bjalo ga bošoro? Ba bangwe ba bafsa ba be ba bonagala ba galefišitšwe ke go hloka toka goba go šomišwa gampe ga matla moo ba ilego ba go bontšhwa ke batho bao ba nago le matla a taolo. Ba bangwe ba be ba bonagala ba galefišitšwe ke kgegeo e tšwelago pele ya dithaka. Mošemanyana wa nywaga e 12 yo a ilego a thunya morutwana yo a tsenago le yena ka klaseng—yoo ka morago a ilego a ithunya—o be a ile a kwerwa ka baka la go ba ga gagwe le mmele o mogolo.

Go dumelwa gore bafsa ba bantši mohlomongwe le ka mohla ba be ba ka se ke ba nagana ka mo go tseneletšego ka go tsenela ditirong tše bjalo tše di feteletšego tša bošoro. Lega go le bjalo, go lwantšhana le maikwelo a bjalo a kwešago bohloko le a manyami ao a rotogago ge o le mohlaselwa wa botšhaba, bomphenyašilo le kgegeo e šoro ga se selo se bonolo. Ge a lebelela morago matšatšing a gagwe a sekolo, Ben o re: “Ke be ke le yo mokopana go bana ba bantši ba nywaga ya-ka. Le gona ka baka la hlogo ya-ka yeo e bego e kotilwe letwadi, bana ba bangwe ba be ba phela ba nkwera le go mphasola mo hlogong. Se se ile sa nkgalefiša kudu. Seo se ilego sa dira boemo gore bo mpefale le go feta e bile gore ge ke be ke e-ya go kgopela thušo go bao ba nago le matla a taolo, ba be ba ntlhokomologa. Seo se ile sa nkgalefiša le go feta!” Ben o oketša ka gore: “Selo se tee seo se bego se nthibela go reka sethunya le go thunya batho ba, e be e le taba ya gore ke be ke se na tumelelo ya go ka se hwetša.”

Na o swanetše go lebelela bjang bafsa bao ba nyakago go kweša bao ba ba gobatšago bohloko? Le gona o swanetše go dira’ng ge e ba o fetoga mohlaselwa wa tshwaro e mpe ka bowena? Go araba se, ela hloko seo Lentšu la Modimo le se bolelago.

Boitshwaro—Sešupo sa Matla!

Tshwaro e mpe le go hloka toka ga se dilo tše difsa. Mongwadi yo mongwe wa Beibele o ile a nea keletšo ye: “Lesa xo xalefa, O ilê lehlôyô; xe O ka selekêxa O tlo bá wa senya.” (Psalme 37:8) Gantši kudu, kgalefo e akaretša go lahlegelwa ke boitshwaro le gona e bonagatšwa ka ntle le go nagana ka ditla-morago tša gona. Ge motho a itumelela ‘go selekega’ ka kudu, se se ka feleletša ka go phulega mo gogolo ga pefelo! Mafelelo e ka ba afe?

Nagana ka mohlala wa ka Beibeleng wa Kaine le Abele. “Ké mo Kaine a befetšwexo xa-xolo” a befelelwa Abele. Ka baka leo, “ya re xe ba le naxeng, Kaine a tsoxêla Abele monn’axwe, a mmolaya.” (Genesi 4:5, 8) Mohlala o mongwe wa kgalefo e sa laolegego o be o akaretša Kgoši Saulo. Ka ge a be a hufegela Dafida wa lesogana ka baka la go atlega ga gagwe ka tša bohlabani, o be a foša marumo e le ka kgonthe, a sa foše Dafida feela eupša a foša le morwa wa gagwe Jonathane!—1 Samuele 18:11; 19:10; 20:30-34.

Ke therešo gore ka dinako tše dingwe ke mo go swanetšego go galefa. Eupša gaešita le dinakong tšeo, pefelo e lokilego e ka ba le mafelelo a mabe ge e ba e sa laolwe. Ka mohlala, Simeone le Lefi ba be ba tloga ba e-na le tshwanelo ya go galefela Sikeme ge ba hwetša gore o gobošitše kgaetšedi ya bona Dina. Eupša go e na le gore ba iše maswafo fase, ba ile ba dumelela kgalefo e šoro e gola, bjalo ka ge e ile ya bonagatšwa mantšung ao ba ilego ba a bolela ka morago: “Xomme kxaetšedi ya rena a ka fo dirwa byalo ka seotswa naa?” (Genesi 34:31) Gomme ge kgalefo ya bona e golela godimo, ba ile ba “swara ‘thšoša’ ba tsêna motse woo o bexo o iketlile, ’me ba bolaya banna ka moka” ba motseng wa Sikeme. Kgalefo ya bona e ile ya ba e fetelago ka gobane ‘barwa ba bangwe ba Jakobo’ le bona ba ile ba ba tlatša tlhaselong ya polao. (Genesi 34:25-27) Gaešita le ka morago ga nywaga, tatago Simeone le Lefi, Jakobo, o ile a kgalemela kgalefo ya bona e sa laolegego.—Genesi 49:5-7.

Re ithuta ntlha ya bohlokwa kudu go tšwa go se: Kgalefo e sa laolegego ke sešupo sa bofokodi e sego sa go ba le matla. Diema 16:32 e re: “Mokxotleledi ó phala moxale-mo-hula-motse ó phalwa ke mo-fenya-pelo-y’axwe.”—Mongwalo o sekamego ke wa rena.

Bošilo bja go Itefeletša

Ka gona Mangwalo a re nea keletšo ye: “Le se kê la lefetša motho bobe ka bobe. . . . [Le se ke la itefeletša, NW]” (Ba-Roma 12:17, 19) Go itefeletša—go sa šetšwe gore go akaretša bošoro bja kgonthe goba mantšu feela a hlabago—go bontšha go se boife Modimo. Ka nako e swanago, go itefeletša mo go bjalo ge e le gabotse ga go na mohola e bile ke mo e sego gabohlale. Gare ga dilo tše dingwe, bošoro gantši bo feleletša ka bošoro bjo bo fetišišago. (Mateo 26:52) Le gona mantšu a hlabago gantši a tswala mantšu a hlabago le go feta. Gape gopola gore kgalefo ke yeo e sa lokafatšwego. Ka mohlala, na o ka kgona go tseba e le ka kgonthe gore motho yo a go kgopišitšego ruri o be a go hloile goba a sa go rate? Na e ka ba e le gore ke taba ya go ba ga motho yo a sa naganelego goba yo a kgopišago? Le ge e ba lehloyo le be le akaretšwa, na boemo ruri bo dira gore go itefeletša e be selo se se loketšego go ka dirwa?

Hlokomela mantšu a Beibele a lego go Mmoledi 7:21, 22 a rego: “Le xôna O se kê wa ya le mantšu ka moka a batho ba a bolêlaxo, O se tlo kwa xe mohlanka w’axo a Xo roxa; xobane pelo ya xaxo e tseba xobane ké xa-ntši le wêna O roxa ba bangwê.” Ee, ke mo go sa thabišego go kwa batho ba bolela dilo tše di sa lokago ka wena. Eupša Beibele e bolela gore selo se ke seo se diregago bophelong. Na ga se therešo gore mohlomongwe le wena o boletše ditaba ka batho ba bangwe tšeo go ka bego go bile kaone ge di be di sa bolelwa? Bjale ke ka baka la’ng o swanetše go galefa ka mokgwa o feteletšego ge motho a boletše selo se se sa lokago ka wena? Gantši, tsela e kaone ya go kgotlelela dikwero ke go fo di hlokomologa.

Ka mo go swanago, e ka se be ga bohlale go arabela ka tsela e feteletšego ge o ikwa gore o swerwe gampe. Mofsa yo a lego mahlalagading yo a bitšwago David o gopola seo se ilego sa direga nakong ya ge a be a bapala basketball le Bakriste-gotee le yena. David o re: “Yo mongwe go tšwa sehlopheng se sengwe o ile a mpetha ka kgwele.” Kapejana ge a phetha ka gore yeo e be e le tiro ya lehloyo, David o ile a ipušeletša, le yena a foša mmapadi yola yo mongwe ka kgwele. David o dumela gore: “Ke be ke tloga ke galefile.” Eupša pele boemo bo ka mpefala le go feta, David o ile a rapela Jehofa. O ile a ipotšiša gore, ‘Na ke dira’ng, ke nyaka go lwantšha ngwanešo wa Mokriste?’ Ka morago ba ile ba kgopelana tshwarelo.

Maemong a bjalo ka a ke mo gobotse go gopola mohlala wa Jesu Kriste. “E a sa kaxo a roxa xe a roxwa, a se šupeletše xe a hlokofatšwa.” (1 Petro 2:23) Ee, ge o le ka tlase ga kgateletšo, go e na le gore o arabele ka tsela e itšego, rapela Modimo gomme o mo kgopele gore a go thuše gore o kgone go kgomarela boitshwaro. “Ba ba Mo kxopêlaxo ó ba nea Môya o mokxêthwa” ka seatla se se bulegilego. (Luka 11:13) Go e na le go ipušeletša ge motho yo mongwe a go kgopišitše, mohlomongwe o ka mmatamela gomme la boledišana ka taba ye. (Mateo 5:23, 24) Goba ge e ba o le mohlaselwa wa mohuta o itšego wa kgobošo e tšwelago pele, mohlomongwe o gobošwa ke mphenyašilo sekolong, o se ke wa leka go hwetša tsela e ka bago šoro ya go itwela. Go e na le moo, o swanetše go gata megato e šomago bakeng sa go itšhireletša. *

Mofsa yo a Lahlilego Kgalefo

Bafsa ba bantši ba ile ba diriša melao ye ya motheo ya Beibele ka mafelelo a mabotse. Ka mohlala, Catrina o ile a lahlwa gomme a thwalwa e sa le yo monyenyane. O re: “Ke be ke e-na le bothata bja go befelwa ka gobane ke sa kwešiše lebaka leo ka lona mma yo a ntswetšego a ile a ntahla. Ka baka leo ke be ke ntšhetša pefelo ya-ka go mma wa-ka wa mogodiši. Ka baka la lebaka le le sa kwagalego, ke be ke nagana gore ge ke mo kweša bohloko, ge e le gabotse ke tla be ke kweša mma yo a ntswetšego bohloko ka tsela e itšego. Ka gona ke be ke leka ditsela ka moka—go goboša ka mantšu, go kiba mešito ka maoto le go galefa ka mo go feteletšego. Ke be ke rata kudu go bethiša mabati. Ke be ke rata go bolela gore, ‘Ke go hloile!’—tše ka moka ke be ke di dira ka baka la gore ke be ke befetšwe kudu. Ge ke gadima morago, ga ke kgolwe gore ke ile ka dira dilo tšeo ka moka.”

Ke eng seo se ilego sa thuša Catrina go laola kgalefo ya gagwe? O fetola ka gore: “Ke go bala Beibele! Se ke sa bohlokwa kudu ka gobane Jehofa o tseba kamoo re ikwago ka gona.” Catrina o ile a hwetša khomotšo gape ge yena le lapa labo ba be ba bala dihlogo tša Phafoga! tšeo di bego di ahla-ahla boemo bjo bo swanago tlwaa le bja lapa labo. * O a gopola: “Ka moka ga rena re be re kgona go dula fase gotee gomme ra kwešiša maikwelo a yo mongwe le yo mongwe.”

Le wena o ka ithuta go laola maikwelo a gago a kgalefo. Ge o lebane le dikwero, bomphenyašilo goba go swarwa gampe, gopola mantšu a Beibele ao a lego go Psalme 4:4: “Thothomêlang, Le lesê xo senya.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Mantšu ao a ka go thuša go efoga go ineela kgalefong e gobatšago.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 18 Bakeng sa keletšo e šomago tabeng ya go dirišana le barutiši bao ba se nago toka, bo-mphenyašilo ba sekolong le bagoboši, bona puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago, dikgaolo 19 le 20.

^ ser. 21 Bona lelokelelo la dihlogo tšeo di bolelago ka lethabo le ditlhohlo tša go thwala ngwana leo le tšwelelago tokollong ya Phafoga! ya May 8, 1996.

[Seswantšho go letlakala 15]

Ka nako e nngwe tsela e kaone ya go kgotlelela dikwero ke go fo di hlokomologa