Kamoo o ka Dirago Gore Dijo e be tše di Šireletšegilego

NA GO ja go kotsi? Dipalo-palo tše dingwe di ka go lebiša phethong ya gore o re go ja go kotsi. Go ya ka Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (WHO [World Health Organization]), mo e ka bago dimilione tše 130 tša batho bao ba lego Tikologong ya Yuropa ya WHO ba hlaselwa ke malwetši ao a bakwago ke dijo ngwageng o mongwe le o mongwe. Kua United Kingdom e nnoši, ditiragalo tša ka godimo ga 100 000 tša go tsenwa ke mpholo o tšwago dijong—tšeo di ilego tša baka mahu a 200—di ile tša begwa ka 1998. Go akanyetšwa gore kua United States, mo e ka bago dimilione tše 76 tša a mangwe a malwetši a a bakwa ke ditwatši tšeo di tswalanago le dijo ngwageng o mongwe le o mongwe le gore a mangwe a malwetši a, a 325 000 ke ao a akaretšago ao a nyakago go robaletšwa sepetlele gomme a 5 000 ke ao a feleletšago ka lehu.

Lefaseng ka bophara, go thata go hwetša dikakanyetšo  tšeo di dirilwego ka kelohloko. Lega go le bjalo, WHO e bega gore ka 1998, mo e ka bago batho ba dimilione tše 2,2 ba bolailwe ke malwetši a letšhologo—gomme ba dimilione tše 1,8 ba bona e be e le bana. Pego e re: “Karolo e kgolo ya ditiragalo tše e ka kgokaganywa le tšhilafatšo ya dijo le meetse a nwewago.”

Dipalo-palo tše di ka kwagala e le tše dikgolo kudu. Eupša na dipalo-palo di swanetše go go dira gore o tšhogele tšhireletšego ya dijo tša gago? Mohlomongwe ga go bjalo. Ela hloko mohlala o mongwe. Kua Australia, go ba le balwetši ba ka bago dimilione tše 4,2 ba malwetši ao a bakwago ke dijo ngwageng o mongwe le o mongwe—goba mo e ka bago ba 11 500 letšatšing le lengwe le le lengwe! Bjale palo ye e ka kwagala e le e kgolo kudu. Eupša e lebelele ka leihlo le lengwe. Ma-Australia a ja disola tše ka bago dimilione tše dikete tše 20 ka ngwaga; go disola tšeo tekanyo ya ka tlase ga tee go masome-hlano e tee lekgolong e lebiša bolwetšing. Ka mantšu a mangwe, kotsi yeo e ka bago e akaretšwa sesoleng se sengwe le se sengwe ke e nyenyane kudu.

Lega go le bjalo, kotsi ke ya kgonthe le yeo e šišinyago kgopolo. Ke eng seo se bakago gore dijo di tliše malwetši gomme ke eng seo se ka dirwago bakeng sa go fokotša dikotsi?

Dibaki tša Bolwetši bjo bo Bakwago ke Dijo

Makasine wa Emerging Infectious Diseases o bolela gore palo e kgolo ya malwetši—a fetago a 200 a ona—a ka fetetšwa gabonolo ka dijo. Eupša dilo tšeo di bakago malwetši a ga se tše dintši gakaalo ka  palo. Go ya ka Dr. Iain Swadling, yo e lego molaodi wa boitsebišo bjo bo lego mabapi le dijo bakeng sa Tirelo ya Tsebišo ya Dijo ya Ditšhaba-tšhaba, mo e ka bago 90 lekgolong ya malwetši ka moka ao a bakwago ke dijo a bakwa ke “mohlomongwe ka tlasana ga palo ya 24” ya mehuta ya diphedi tše dinyenyane kudu. Dibaka-malwetši tša mehuta-huta—ditwatši, dipaketheria, diphela-ka-dingwe, mpholo le tše dingwe—di tsena bjang ka gare ga dijo?

Dr. Swadling o lokeletša ditsela tše hlano tše tlwaelegilego tšeo ka tšona dijo di ka šilafatšwago: “Go šomišwa ga dijo tše tala tšeo di šilafetšego; go apewa ga dijo ke batho bao ba babjago goba bao ba fetetšwego ke malwetši; go hlokega ga lefelo le le lekanego la go bolokela dijo go kopanyeletšwa le go apewa ga dijo diiri tše dintši pele dijo di ka jewa; go tšhelelana ga dijo ka ditwatši nakong ya ge di lokišwa; go se apewe ga dijo ka nako e lekanego goba go se di ruthetše ka mollo o lekanego.” Le ge lelokelelo le le ka bonagala e le leo le nyamišago, ke leo le fetišago ditaba tše dibotse tše matla. Maemo a mantši ao a bakago malwetši ao a bakwago ke dijo ke ao a ka thibelwago gabonolo. E le gore o bone seo o ka se dirago bakeng sa go kgonthišetša tšhireletšego ya dijo tšeo o di jago, hlokomela lepokisi leo le lego go matlakala 18 le 19.

Go Dira Diphetho tše di Leka-lekanego

Ka baka la dikotsi tše di fapa-fapanego le go tshwenyega ka dijo, batho ba bangwe lehono ba phetha ka go ipha nako bakeng sa go reka dijo, go di apea le go ja dijo tše nanana. Ge e ba kgetho yeo e le e ipiletšago go wena, tsoma mabenkele goba mebaraka yeo e lego tikologong ya geno yeo e rekišago ditšweletšwa tše nanana, tšeo di sa tšhelwago selo. Puku e nngwe ya go hlahla bareki e hlalosa gore: “Bareki ba bantši ba nyaka go kopana le batšweletši—e ka ba mebarakeng yeo e bulwago gatee ka beke [moo ditšweletšwa tše nanana di rekišwago gona] goba moo dijo di tšweletšwago gona—e le gore ba reke dilo kudu-kudu ge e sa le tše nanana le go bona kamoo dijo di tšweletšwago ka gona le moo di tšwago gona.” Mokgwa wo e ka ba o holago kudu ge o reka ditšweletšwa tša nama.

 Ka mo go swanago, go ka ba kaone go reka dijo tša tikologong ya geno tšeo di lego nakong, ka ge e ka ba e le tšona tše nanana. Lega go le bjalo, hlokomela gore ge o ka kgomarela boemo bjo bo bjalo, o ka se be le sebaka sa go kgetha mehuteng e fapa-fapanego ya dienywa le merogo ngwaga ka moka.

Na o swanetše go retologela dijong tšeo di se nago dikhemikhale? Yeo ke kgetho ya motho ka noši. Go na le batho ba bantši bao ba thabelago dijo tšeo di se nago dikhemikhale, ba bangwe ka ntle le pelaelo ba tutueditšwe ke go se bote ga bona dithekinolotši tše difsa tšeo di šomišwago intasetering ya dijo. Eupša ga se batho ka moka bao ba dumelago gore temo yeo e sa dirišego dikhemikhale e nea dijo tšeo di šireletšegilego.

Go sa šetšwe gore ke dilo dife tšeo o di kgethago dijong, fela hlahlobišiša seo o se rekago. Setsebi se sengwe seo se tsopotšwego ka kuranteng ya beke le beke ya Die Zeit se ile sa lla ka gore: “Moo go akaretšwago dijo, bareki ba lebelela theko ya dilo feela.” Go ba yo a seketšago ke mo go retegago, eupša hlahloba gape le lelokelelo la metswako. Go akanywetšwa gore mo e ka bago seripa-gare sa batho bao ba rekago dijo dinageng tša ka Bodikela ga ba iphe nako bakeng sa go bala tsebišo ya tša phepo yeo e gatišitšwego setlankaneng. Ke mo go dumelwago gore dinageng tše dingwe metswako ga e lokeletšwe ka botlalo. Eupša ge e ba o nyaka dijo tšeo di šireletšegilego, gona dira ka mo o ka kgonago go hlahloba metswako.

Go sa šetšwe gore ke phetho efe yeo o e dirago mabapi le dijo tšeo o di jago, mohlomongwe o tla swanelwa ke gore o ikemišetše go feto-fetoga le maemo ka dinako tše dingwe, o itlwaelanya le ditherešo tša naga yeo o dulago go yona. Bakeng sa batho ba bantši mehleng yeno, ke mo go tlogago go sa kgonege—mo go bitšago kudu, mo go jago nako e ntši, mo go bakago mathata—go kgonthišetša gore ba ja feela dijo tšeo di hlatselwago e le tše šireletšegilego maemong ka moka.

Na seo go wena se bonagala e le feela tlhahlobišišo e sa neego kholofelo ya lefase la lehono? Se e tloga e le sa therešo. Lega go le bjalo, ditaba tše dibotse ke gore kgaufsinyane dilo di tla fetogela go ba tše kaone.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 18]

Megato Yeo O Ka E Tšeago

▪ Hlapa/hlatswa. Kgonthišetša gore o hlapa diatla tša gago ka meetseng a go fiša ao a nago le sesepe pele ga ge o ka thoma go apea dijo tše dingwe le tše dingwe. Ka dinako tšohle hlapa diatla ka morago ga go šomiša ntlwana ya boithomelo, ka morago ga go hlokomela dinyakwa tša lesea goba tša ngwana tša tša maphelo (tše bjalo ka go mo fetola mongato goba go mo phumola dinko), goba go swara phoofolo le ge e ka ba efe, go akaretša le diruiwa tša ka gae. Hlatswa didirišwa le ge e ka ba dife, mapolanka a go segela le bokagodimo bja diraka ka meetse a go fiša ao a nago le sesepe ka morago ga go lokiša dijo tše dingwe le tše dingwe—kudu-kudu ka morago ga go swara nama e tala, nama ya legoro la bo-kgogo goba dijo tša lewatleng. Makasine wa Test o eletša ka gore: “Hlatswa dienywa le merogo ka meetseng a borutho,” e le gore o e tloše dikhunkhwane le mašaledi a dibolaya-dikhunkhwane. Mabakeng a mantši go tloša letlalo, go ebola le go bediša ke tšona ditsela tše kaone tša go hlwekiša dijo. Go lettuce goba khabetšhe, o tloša le go lahla matlakala a ka ntle-ntle a yona.

▪ Butšwiša dijo. Ge e ba phišo ya ka gare ya dijo e feta 70°C, gaešita le ge e ka ba ka nakwana, mo e ka bago dipakteria ka moka, ditwatši le diphela-ka-dingwe di tla hwa. Nama ya legoro la bo-kgogo e swanetše gore e apewe go feta moo, go fihla go 80°C. Dijo tšeo di ruthetšwago di swanetše gore di fihlišwe go thempheretšha ya 75°C goba di swanetše go fiša di be di thunye muši. Phema go ja nama ya kgogo yeo e sa butšwago gabotse ka gare, mae ao a sa butšwago goba hlapi yeo e sa butšwago le yeo o sa kgonego go e rathaganya gabonolo ka foroko.

▪ Bea dijo ka go di aroganya. Bea nama e tala, nama ya legoro la bo-kgogo goba dijo tša lewatle di arogile dijong tše dingwe ka dinako tšohle—ge o di reka, ge o di boloka le ge o di lokiša. O se ke wa dumelela mero ya tšona go elela le go rothela e nngwe go e nngwe goba dijong tše dingwe. Gape, o se ke wa tsenya dijo tšeo di apeilwego ka gare ga sebjana seo pele se bego se swere nama e tala, hlapi goba nama ya legoro la bo-kgogo, ka ntle le ge e ba sebjana seo se hlatswitšwe gabotse ka meetse a fišago ao a nago le sesepe.

▪ Boloka dijo le go di tšidifatša ka mo go swanetšego. Setšidifatši se ka thibela go gola ga dipakteria tše kotsi, eupša thempheretšha e swanetše go ba 4°C. Freezer e swanetše go ba -17°C. Bea dijo tšeo di bolago moo di swanetšego lebakeng la diiri tše pedi. Ge o sola dijo pele ga nako ya go ja, gona o khupetše dijo ka moka go thibela dintšhi go ka di batamela.

▪ Dula o phafogile ge o e-ja mabenkeleng a go jela. Go ya ka kakanyetšo e nngwe, go tloga go mo e ka bago 60 go ya go 80 lekgolong ya malwetši ao a bakwago ke dijo dinageng tše dingwe tše tšwetšego pele a tšwa dijong tšeo di sa apewago ka gae le tšeo di rekilwego. Kgonthišetša gore lebenkele le lengwe le le lengwe la go jela leo o le etelago le fihlelela ditekanyetšo tša tša maphelo tšeo di nyakwago ke molao. Otara nama yeo e butšwitšego gabotse. Ge go tliwa dijong tšeo di apeetšwego ruri tšeo o di rekago wa sepela le tšona, kgonthišetša gore o di ja lebakeng la diiri tše pedi la nako yeo o di rekago ka yona. Ge go ka feta nako e telele, ruthetša dijo go fihla thempheretšheng ya 74°C.

▪ Lahla dijo tšeo di belaetšago. Ge e ba o e-na le pelaelo ya ge e ba dijo di sa dutše di le boemong bjo bo botse goba di senyegile, go kaone go di lahla gomme o be yo a šireletšegilego. Ke therešo gore ga se ga bohlale go lahla dijo tšeo di sa lego boemong bjo bobotse. Lega go le bjalo, go lwatšwa ke dijo tšeo di senyegilego go ka ipontšha e le mo go bitšago tšhelete e ntši le go feta.

[Mothopo]

—E theilwe kudu go Food Safety Tips, yeo e abjago ke Lekgotla la Thekinolotši ya Tšhireletšego ya Dijo kua United States.