Ke Eng Seo re se Dirago Dijong tša Rena?

GO DIRA diphetogo dijong tša rena ga se kgopolo e mpsha. Ge e le gabotse, melokong ka go latelana motho o be a dutše a e-na le bokgoni bja go fetola dijo. Mekgwa ya bokgoni ya go tswadiša yeo e dirišwago ka tlhokomelo e kgolo e tšweleditše mehuta e mentši e mefsa ya dibjalo tša dijo, dikgomo le dinku. Ka kgonthe, moemedi wa U.S. Food and Drug Administration o boletše gore “mo e ka bago dijo ka moka tšeo o di rekago di fetotšwe ka mekgwa e tlwaelegilego ya go tswadiša.”

Go tswadiša ga se wona mokgwa o nnoši wa go fetola dijo. Intaseteri ya dijo e tšweleditše pele mekgwa ya go hlokomela le go lokiša dijo, e ka ba e le bakeng sa go oketša tatso ya tšona goba mmala goba go di bea boemong bjo bo swanago gape le go di boloka. Batho ba tlwaetše go ja dijo tšeo di fetotšwego ka tsela e itšego.

Eupša palo e golago ya bareki e tšhošitšwe ke seo ga bjale se dirwago dijong tša rena. Ka baka la’ng? Ba bangwe ba tšhoga gore mekgwa ya mehleng yeno ya bokgoni yeo e šomišwago ga bjale ke yeo e beago tšhireletšego ya dijo kotsing. Na tšhošetšo ye e lokafaditšwe? A re hlahlobeng mafelo a mararo ao go tshwenyegilwego ka ona. *

Dihomoune le Dibolaya-ditwatši

Ga e sa le go tloga nywageng ya bo-1950, go be go dutše go tšhelwa ditekanyo tše dinyenyane tša dibolaya-ditwatši dijong tša legoro la bo-kgogo, dikolobe le dikgomo mafelong a mangwe. Morero ke go theoša kotsi ya bolwetši, kudu-kudu moo diphoofolo di tswalelelwago gotee di pitlagane. Dinageng tše dingwe dihomoune di tswakwa le dijo tša diphoofolo e le go oketša lebelo la kgolo ya diphoofolo. Go thwe dihomoune le dibolaya-ditwatši di šireletša diphoofolo malebana le go fetelwa ke ditwatši le go dira gore go rua kudu go be le dipoelo  tšeo di kgahlišago le go hola bareki ka ditheko tša tlasana.

Go fihla ga bjale diphetho tšeo di bonagala e le tše kwagalago. Eupša na nama e tšwago diphoofolong tšeo di fepšago ka metswako e ka bakela moreki kotsi le ge e le efe? Pego ka Economic and Social Committee of the European Communities e phethile ka gore go na le kgonagalo ya gore paketheria e ka phologa dibolaya-ditwatši gomme ya fetišetšwa go moreki. Pego e hweditše gore: “Tše dingwe tša dipaketheria tše, tše bjalo ka Salmonella le Campylobacter, e ka ba e le dibaki tše lebanyago tša malwetši a šoro a batho tše di tsenago ka mothopo wa dijo.” Go oketša moo, go thwe’ng ge e ba mothopo wa dijo o sa rwala dipaketheria feela eupša o rwele le mašaledi a dibolaya-ditwatši? Go ile gwa rotošwa dipoifo tša gore ka baka la seo, ditwatši tšeo di bakago malwetši bathong ganyenyane-ganyenyane di ka thoma go itwela go dibolaya-ditwatši.

Go thweng ka nama ya diphoofolo tšeo di alafšago ka dihomoune? Moprofesara wa Munich, Jeremane, Dr. Heinrich Karg, o hlalosa gore: “Ditsebi ka moka di dumelelana ka gore nama e tšwago diphoofolong tšeo di alafšago ka dihomoune ga se e beago bophelo bjo bobotse kotsing, go ithekgile ka gore dihomoune tšeo di šomišwago di newa go ya ka go dumelelana le ditlhahlo.” Lega go le bjalo, kuranta ya Die Woche e bega tabeng ya tšhireletšego ya nama ya diphoofolo tšeo di fepšago ka dihomoune gore, “nywageng e 15 e fetilego, banyakišiši ba ile ba palelwa ke go dumelelana ka kgopolo e swanago.” Le gona kua Fora potšišo e lego mabapi le dihomoune tša ka gare ga nama e ile ya arabja ka mo go kwagalago ka gore ‘Aowa! Dihomoune ga se tša swanela go dirišwa!’ Go molaleng gore kgang ye ga se ya rarollwa le gatee.

Dijo Tšeo di Bonegilwego ka Mahlasedi a Dikhemikhale

Ga e sa le go tloga ge diteko di thoma kua Sweden ka 1916, bonyenyane dinaga tše 39 di dumeletše mokgwa wa go bonegela dijo tše swanago le ditapola, mafela, dienywa le nama ka tekanyo ya tlasana ya mahlasedi a dikhemikhale. Ka baka la’ng? Go thwe mahlasedi a dikhemikhale a bolaya bontši bja dipaketheria, dikhunkhwane le diphela-ka-dingwe, gomme ka go rialo a fokoletša moreki kotsi ya go ka tsenwa ke bolwetši bjo bo bakwago ke dijo. Gape a oketša tekanyo ya nako yeo setšweletšwa se ka dulago se swanelegela go ka dirišwa.

Ke therešo gore ditsebi di bolela gore ge e le gabotse, dijo tšeo re di jago e swanetše go ba tšeo di hlwekilego le tše nanana. Eupša ke mang yo a tšeago nako bakeng sa go lokiša dijo tše nanana ka mehla? Go ya ka makasine wa Test, botelele bja nako yeo motho yo a tlwaelegilego a e dirišago bakeng sa go ja disola ke “metsotso e lesome bakeng sa sefihlolo le metsotso e lesome-hlano bakeng matena le dijo tša go lalela.” Ka gona, ga go makatše gore bareki ba bantši ba rata dijo tšeo di šetšego di loketše go jewa e bile di ka kgona go bolokwa nako e telele di dutše di le boemong bjo bo swanelegago go ka jewa. Eupša na dijo tšeo di bonegilwego ka mahlasedi a dikhemikhale di šireletšegile?

Ka 1999 Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (World Health Organization) o gatišitše nyakišišo yeo e bego e dirwa ke sehlopha sa ditsebi tša ditšhaba-tšhaba. Ba phethile ka gore dijo tšeo di bonegilwego ka mahlasedi a dikhemikhale “ke tšeo di šireletšegilego bakeng sa go ka jewa gotee le tšeo di nago le phepo e lekanego.” Bathekgi ba bapiša go bonegelwa ga dijo ka mahlasedi a dikhemikhale le go bolawa ga ditwatši dipantetšing tša tša kalafo—moo le gona go dirwago ka go bonegelwa ka mahlasedi a dikhemikhale—goba go fetišwa ga merwalo motšheneng wa go hlahlobišiša boema-fofaneng. Lega go le bjalo, baseka-seki ba gatelela gore mahlasedi a dikhemikhale a fokotša mehola ya tlhago ya dijo gomme a ka ba le dikotsi tšeo di sa hlwago di tsebja.

Dijo Tšeo di Fetotšwego ka Dikarolwana tša Leabela

Banyakišiši ba dikarolwana tša leabela e šetše e le nako ba kgona go tloša karolwana go DNA ya sephedi se sengwe gomme ba e tsenya go DNA ya sephedi se sengwe sa mohuta o swanago. Lega go le bjalo, lehono banyakišiši ba dikarolwana tša leabela ba tšwetše pele kudu. Ka mohlala, go na le di-strawberry le ditamati tšeo di fetotšwego ka karolwana ya leabela yeo e tšerwego hlaping, e lego seo se dirago gore di se ke tša kgongwa kudu ke dithempheretšha tša fase.

Go boletšwe dilo tše dintši mabapi le dijo tšeo di fetotšwego ka dikarolwana tša leabela gotee le go bolela malebana le tšona. * Diboleledi di bolela gore mohuta wo wa thekinolotši ya tša thutaphedi ke wo o ka bolelelwago kudu e sa le pele le wo o laolegago go phala mekgwa e tlwaelegilego ya  go tswadiša dimela, yeo e tlago go atiša puno le go fokotša go bolawa ke tlala ga batho. Eupša na dijo tšeo di fetotšwego ka dikarolwana tša leabela di šireletšegile bakeng sa go ka jewa?

Pego mabapi le taba ye e ile ya lokišeletšwa ke sehlopha sa bo-rathutamahlale bao ba emelago dikolo tša ditsebi tša Engelane le United States gotee le Brazil, China, India, Mexico le dinaga tše dingwe tša lefase le le hlabologago. Pego yeo e gatišitšwego ka July 2000, e itše: “Go fihla mo nakong ye, go bjetšwe diheketere tša ka godimo ga dimilione tše 30 tša dibjalo tšeo di tsentšwego dikarolwana tša leabela tše di tšwago mehuteng e mengwe gomme ga go na mathata a tša maphelo a batho ao a ka tswalanywago ka go lebanya le go jewa ga dibjalo tše tšeo dikarolwana tša tšona di fetotšwego goba ditšweletšwa tša tšona ao a šetšego a hweditšwe.” Ditikologong tše dingwe ditšweletšwa tšeo di fetotšwego ka dikarolwana tša leabela di lebelelwa e le tše šireletšegilego go swana le dijo tše tlwaelegilego.

Lega go le bjalo, dinageng tše dingwe, go na le go se kgonthišege mo go apareditšego. Kua Austria, Brithania le Fora, dijo tšeo di fetotšwego ka dikarolwana tša leabela di lebelelwa ke ba bangwe ka tsela ya go se di bote. Setsebi sa mo-Dutch se boletše ka dijo tšeo di fetotšwego go ya ka dikarolwana tša leabela gore: “Go na le mehuta e mengwe ya dijo yeo re tlogago re sa e rate.” Baseka-seki ba dijo tše bjalo ba lebiša tlhokomelo dipotšišong tše botegago gotee le dikotsing tšeo di ka diregago tikologong.

Bo-rathutamahlale ba bangwe ba nagana gore ye ke megato ya mathomong ya tšweletšo ya dijo tšeo di fetotšwego ka dikarolwana tša leabela le gore ditlhahlobo tše dintši di swanetše go dirwa e le gore go tle go kgone go hwetšwa dikotsi tšeo mohlomongwe di ka diragalelago bareki. Ka mohlala, British Medical Association e nagana gore go laola ditshepedišo tša dikarolwana tša leabela go holofetša mehola e megolo bakeng sa baagi. Lega go le bjalo, e bolela gore mafelo a mangwe ao a nyakago tlhokomelo—a bjalo ka taba ya karabelo ya go se kwane ga mmele le dijo tšeo di fetotšwego ka dikarolwana tša leabela—a bolela gore “go nyakega gore go dirwe dinyakišišo tše di oketšegilego.”

Go Dira Diphetho tša Motho ka Noši tše di Leka-lekanego

Dinageng tše dingwe bogolo bjo bo lekanago tekanyo ya 80 lekgolong ya dijo tšeo di lewago ke tšeo di fetotšwego ka tsela e itšego. Gantši metswako e šomišwa bakeng sa go nweletša le go di bea boemong bjo bo swanago ka tatso le mmala gotee le go telefatša tekanyo ya nako yeo di ka dulago di swanelegela go ka dirišwa. Ge e le gabotse, puku e nngwe ya tšhupetšo e bolela gore “bontši bja ditšweletšwa tša mehleng yeno, tše bjalo ka tša di-kilojoule tša tlasana, ditlatša-mpa le dijo tše di bolokago nako tšeo di šetšego di loketše go jewa, di be di ka se kgonagale ka ntle le metswako ye.” Dijo tše bjalo le tšona mohlomongwe di na le metswako yeo e fetotšwego ka dikarolwana tša leabela.

Temo lefaseng ka moka e tšere nywaga e mentši e ithekgile ka mekgwa yeo batho ba bantši ba e lebelelago e le yeo e lego kotsi. Go šomišwa ga dibolaya-dikhunkhwane tšeo di nago le mpholo ke mohlala o mongwe. Go feta moo, intaseteri ya dijo e tšere nako e šomiša metswako yeo e ka bago e be e baka mekgwa ya go bontšha go se kwane le mmele  le metswako yeo go ba bangwe ba bareki. Na dithekinolotši tše difsa tša dijo ke tšeo di lemogegago e le tše kotsi go feta mekgwa ye? Gaešita le ditsebi ga di kgone go dumela. Ge e le gabotse, dipego tša bohlokwa tša thutamahlale tšeo di fapa-fapanego di thekga ka mo go tiilego mahlakore ka bobedi a taba e bile go bonagala di thuša go dira gore dikgopolo di thulane.

Ka ge ba lebelela dijo tšeo di fetotšwego ka thekinolotši ya maemo a godimo e le tšeo go lego thata go di široga goba ka ge ba lebelela mathata a mangwe e le ao a akgofilego, batho ba bantši lehono ba phethile ka go se tshwenyege ka taba ye. Lega go le bjalo, ba bangwe ke bao ba tshwenyegilego kudu. Ke eng seo o ka se dirago ge e ba wena le ba lapa la gago le ikwa gore le sa na le pelaelo ka go ja dijo tšeo di fetotšwego tšeo go bonagalago e le tšeo di šarakantšwego ka kudu ke thekinolotši ya mehleng yeno? Go na le megato yeo o ka kgethago go e tšea, yeo e mengwe ya yona e ahla-ahlwago sehlogong se se latelago. Lega go le bjalo, sa mathomo, e tla ba bohlale gore re kgonthišetše gore re na le pono e leka-lekanego tabeng ye.

Tšhireletšego ya dijo e swana le bophelo bjo bobotse. Ga bjale ga go na tsela ya go fihlelela phethagalo. Go ya ka makasine wa Jeremane wa natur & kosmos, le gare ga batho bao ba tsebegago ka go ba bao ba hlokomelago kudu go kgetheng le go lokišeng dijo, phepo ka mehla ke selo seo se tswakwago. Selo seo e lego sa mohola go yo mongwe e ka ba se kotsi go yo mongwe. Ka gona, na ga se ga bohlale go hlagolela boemo bjo bo leka-lekanego bja kgopolo le go phema maemo a feteletšego?

Ke therešo gore Beibele ga e re botše gore ke phetho efe yeo re swanetšego go e dira mabapi le thekinolotši ya mehleng yeno e phagamego ya dijo. Eupša e re ruta ka boemo bjo re ka bo hlagolelago bjoo bo tla re thušago tabeng ye. Ba-Filipi 4:5, (NW) e re: “Dirang gore teka-tekano ya lena e tsebje ke batho bohle.” Teka-tekano e ka re thuša go dira diphetho tšeo di leka-lekanego le go phema maemo a feteletšego. E ka kgona go re thiba gore re se ke ra laela batho ba bangwe gore ba dire eng goba ba se ke ba dira eng tabeng ye. E ka kgona go re boloka re le kgole le go ba le dingangišano tšeo di se nago mohola le tšeo di aroganyago le bao ba nago le kgopolo e fapanego le ya rena mo tabeng ye.

Lega go le bjalo, go swanetše go dumelwa gore dikotsi tše dintši tšeo di tswalanago le dijo ga se tšeo di ganetšegago. Na tše dingwe tša dilo tše ke dife, le gona na ke megato efe ya tšhireletšego yeo o ka e gatago?

[Mengwalo ya ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 14]

Na moreki o kgongwa ke dihomoune le dibolaya-ditwatši tšeo go fepšago dikgomo ka tšona?

[Seswantšho go letlakala 16]

Ke bohlale go bala ka kelohloko ditlankana tšeo di lego dijong

[Seswantšho go letlakala 17]

Go na le mehola tabeng ya go reka dijo tše nanana ka mehla