Na Dijo tša Gago di Šireletšegile Gakaaka’ng?

NA O ja gararo ka letšatši? Ge e ba go le bjalo, nakong ya ge o tla be o e-na le nywaga e 70, o tla be o šetše o jele disola tša ka godimo ga tše 75 000. Bakeng sa mo-Yuropa yo a tlwaelegilego, seo se tla bolela go ja—gare ga dilo tše dingwe—mae a 10 000, dilofo tše 5 000 tša borotho, mekotlana e 100 ya ditapola, mahlakore a 6 a kgomo, le dinku tše 2. Na go ja dilo tše ka moka ke selo se boima? Le gatee! Re thaba gakaakang ge re e-kwa dipolelo tše bjalo ka “ipshine ka dijo”! Hlogo ya sekolo sa go apea e hlalositše gore: “Dijo ke karolo e bohlokwa ya bophelo.”

Ka dinako tše dintši, re ka nagana gore dijo tšeo re di jago ke tše šireletšegilego le tše nago le phepo. Eupša ge e ba se tee sa dijo tšeo tše 75 000 se ka ba se e-na le selo se kotsi, gona re ka babja o šoro. Na re ka kgonthišega gore dijo tšeo re di jago di šireletšegile? Matšatšing a, batho ba bantši kudu ba bonala ba e-na le dipelaelo tabeng yeo. Dinageng tše dingwe tšhireletšego ya dijo e fetogile selo se segolo seo go tshwenyegilwego ka sona. Ka baka la’ng?

Dibaki tša go Tshwenyega

Ngwageng o mongwe le o mongwe, malwetši ao a bakwago ke dijo a kgoma mo e ka bago 15 lekgolong ya badudi ba Yuropa. Ka mohlala, mathomong a nywaga ya bo-1980, makhura a go apea ao a nago le mpholo kua Sepania a bolaile batho ba ka bago 1 000 le go lwatša ba bangwe ba ka bago 20 000 o šoro. Ka 1999 baagi ba Belgium ba ile ba tšhoga ge go be go begwa gore go na le kgonagalo ya gore dilo tše swanago le mae, legoro la bo-kgogo, tšhese le potoro di ka ba di šilafaditšwe ka mpholo woo o bitšwago dioxin. Morago bjale, bareki ba Brithania ba ile ba tšhoga—intaseteri ya yona ya nama e ile ya šwalalanywa—ge dikgomo di be di tsenwa ke bovine spongiform encephalopathy (bolwetši bja bogafsi bja dikgomo). Ka morago go ile gwa phulega bolwetši bja tlhako le molomo, bjo bo bego bo nyaka gore dimilione tša dikgomo, dinku, dikolobe le dipudi di bolawe le go lahlwa.

Le ge dikotsi tše bjalo e le tše šoro, go na le mabaka a mangwe ao a dirago gore batho ba tshwenyege mabapi le dijo. Bareki ba tshwenyegile ka mekgwa e mefsa yeo ga bjale e šomišwago kgodišong le tšweletšong ya dijo. Khomišene ya Yuropa e ngwadile ka 1998 gore: “Dithekinolotši tše difsa tše di swanago le go bonegela dijo ka mahlasedi a dikhemikhale le go fetolwa ga dikarolwana tša leabela tša dibjalo tša dijo di bakile ngangišano e kgolo.” Na mekgwa e bjalo ya thutamahlale ya mehleng yeno e kaonefatša dijo tša rena goba e a di šilafatša? Le gona ke eng seo re ka se dirago bakeng sa go oketša tšhireletšego ya dijo tša rena ka noši?