Boikgafo le Dikotsi tša go Ruta

“Go lebeletšwe mo gontši mošomong wa go ruta, lega go le bjalo gantši barutiši bao ba ineetšego dikolong tša rena ba hwetša theto e nyenyane . . . bathong ka kakaretšo bakeng sa maiteko a bona.”—Ken Eltis, Yunibesithing ya Sydney, Australia.

KE MO go amogelegago gore “mošomo o bohlokwa” wo, ka ge o be o dutše o bitšwa bjalo, o na le mathata a mantši—go tloga go mogolo o sa lekanago go ya go diphapoši tša maemo a tlasana; go tloga go mošomo o montši wa go tlatša dipampiri go ya go diklase tše dikgolo kudu; go tloga go hlokeng tlhompho le bošoro go ya go boemo bja go se šetše bja batswadi. Ke bjang barutiši ba bangwe ba lebeletšanago le ditlhohlo tše?

 Go Hloka Tlhompho

Re botšišitše barutiši ba bane bao ba tšwago New York City ka mathata ao ba a lebelelago e le a magolo. Ka go dumelelana ba ile ba araba ka gore: “Go hloka tlhompho.”

Go ya ka William wa Kenya, dilo di fetogile tabeng ye gotee le Afrika. O itše: “Taba ya go laya bana e a theoga. Ge ke be ke sa gola [ga bjale o nywageng ya gagwe ya bo-40], barutiši ba be ba bewa boemong bja batho bao ba bego ba hlomphega ka go fetišiša bathong ba ma-Afrika. Morutiši ka dinako tšohle o be a lebelelwa ke bafsa le batho ba bagolo e le mohlala go bona. Tlhompho ye e a theoga. Mokgwa wa go phela wa ka Bodikela o tutuetša bafsa ganyenyane-ganyenyane, gaešita le dinaga-magaeng tša Afrika. Dipaesekopo, dibidio gotee le dipuku di bontšha go hloka tlhompho bakeng sa matla a taolo e le selo se segolo.”

Giuliano yo a rutago kua Italy o lla ka gore: “Bana ba tsenwa ke moya wa borabele, go nyatša molao gotee le go se kwe moo go nwelelago bathong ka moka.”

Dihlare-tagi le Bošoro

Ke mo go nyamišago go bolela gore dihlare-tagi di fetogile bothata dikolong—kudu-kudu moo e lego gore morutiši yo e bilego e le mongwadi kua United States LouAnne Johnson o ngwala gore: “Go thibelwa ga go šomišwa gampe ga dihlare-tagi ke karolo ya lenaneo-thuto ya mo e nyakilego go ba sekolo se sengwe le se sengwe, go thoma lefelong la tlhokomelo ya bana. [Mongwalo wo o sekamego ke wa rena.] Bana ba tseba mo gontši kudu ka dihlare-tagi . . . go feta kamoo batho ba bagolo ba tsebago ka gona.” O oketša ka gore: “Barutwana bao ba ikwago ba lahlegile, ba sa ratwe, ba lewa ke bodutu, ba tenegile goba ba sa šireletšega gantši ba dira boitekelo ka dihlare-tagi.”—Two Parts Textbook, One Part Love.

Ken yo e lego morutiši kua Australia, o ile a botšiša gore: “Na barutiši ba rena ba swanetše go swaragana bjang le go ruta ngwana wa nywaga e senyane yo a rutilwego go šomiša dihlare-tagi ke batswadi ba gagwe, gomme bjale e le yo a di lemaletšego?” Michael, yo a lego nywageng ya gagwe ya bo-30, o ruta sekolong se se akaretšago bana ba mehuta yohle kua Jeremane. O ngwala gore: “Tabeng ya go rekišwa ga dihlare-tagi, re tseba gabotse gore se se a diragala; ke feela gore go bonwa ka sewelo.” O hlalosa gape le ka go hlokega ga tayo gomme o bolela gore se se “bonagala tshekamelong ka kakaretšo ya go senya ya barutwana,” gomme a oketša ka gore: “Ditafola le maboto di tlotšwa ditšhila gomme thoto e a senywa. Ba bangwe ba barutwana ba-ka ba ba ile ba swarwa ke maphodisa ka baka la go utswa dilo mabenkeleng goba ka melato e swanago le yeo. Ga go makatše ge bohodu sekolong e le bjo bo atilego gakaakaa!”

Amira o ruta kua Guanajuato State, Mexico. O dumela ka gore: “Re lebeletšana le mathata ao a kgomago bana ka go lebanya a bošoro le go lemalelwa ga dihlare-tagi ka lapeng. Ba nweletše tikologong yeo ka go yona ba ithutago polelo ya ditšhila gotee le makgopo a mangwe. Bothata bjo bongwe gape bjo bogolo ke bodiidi. Le ge go tsena sekolo mo go sa lefelelwe, batswadi ba swanetše go reka dipuku, dipene gotee le ditlabakelo tše dingwe. Eupša dijo di swanetše go tla pele.”

 Dithunya Sekolong?

Kua United States, ditiragalo tša morago bjale tša go thuntšhana dikolong di bontšhitše gore bošoro bjo bo tswalanywago le dithunya ga se bothata bjo bonyenyane nageng yeo. Pego e nngwe e boletše gore: “Go akanyetšwa gore dithunya tše 135 000 di tlišwa dikolong tša setšhaba tša batho bohle tše 87 125 letšatšing le lengwe le le lengwe. Go fokotša palo ya dithunya dikolong, bahlankedi ba diriša didirišwa tša go phopholetša didirwa tša tšhipi, dikhamera tša go hlapetša, dimpša tšeo di tlwaeditšwego ka mo go kgethegilego go dupelela dithunya, go phuru-phutša diraka tša barutwana tša dipuku, dikarata tša boitsebišo gotee le go iletša go tla ka mekotla ya dipuku sekolong.” (Teaching in America) Megato e bjalo ya tšhireletšo e dira gore motho a botšiše gore, Na re bolela ka dikolo goba ka dikgolego? Pego e oketša ka gore barutwana ba ka godimo ga 6 000 ba rakilwe ka baka la go ya le dithunya sekolong!

Iris, morutiši kua New York City, o boditše Phafoga! gore: “Barutwana ba šwahlišetša dithunya ka dikolong. Didirišwa tša go phopholetša didirwa tša tšhipi ga di utollele dibetša nyanyeng. Go senywa ga dithoto ka boomo sekolong ke bothata bjo bongwe bjo bogolo.”

Barutiši bao ba elago hloko ba katanela go nea thuto gotee le ditekanyetšo malebana le tikologo ye ya bohloka-pušo. Ga se mo go makatšago gore barutiši ba bantši ba tlaišwa ke kgateletšego le go felelwa ke matla. Rolf Busch, mopresidente wa Mokgatlo wa Barutiši kua Thuringia, Jeremane, o itše: “Mo e nyakilego go ba tee-tharong ya barutiši ba milione kua Jeremane ba a babja ka baka la kgateletšego. Ba ikwa ba feletšwe ke matla mošomong.”

Bana Bao ba Bago le Bana

Bothata bjo bongwe bjo bogolo ke ditiro tša dikopano tša botona le botshadi gare ga bafsa bao ba lego mahlalagading. George S. Morrison, mongwadi wa puku ya Teaching in America, o bolela ka naga yeo gore: “Mo e ka bago bafsa ba milione bao ba lego mahlalagading (11 lekgolong ya banenyana ba nywaga e 15 go iša go 19) ba a ima ngwageng o mongwe le o mongwe.” United States e na le tekanyo e phagamego kudu go feta dinaga tšohle ya bafsa bao ba imago dinageng ka moka tšeo di tšwetšego pele.

Boemo bjo bo tiišitšwe ke Iris, yo a itšego: “Bafsa bao ba lego mahlalagading ba bolela feela ka dikopano tša botona le botshadi gotee le meletlo. Seo ke kganyogo e feteletšego. E bile ga bjale re na le Internet go di-computer tša rena tša sekolo! Seo se bolela go kgona go tsena ka diphapošaneng tša dipoledišano gotee le diswantšhong tšeo di kgothaletšago bootswa.” Angel yo a tšwago Madrid, Spain, o begile gore: “Boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša botona le botshadi ke selo sa kgonthe sa bophelo gare ga barutwana. Re bile le ditiragalo tša barutwana ba banyenyane bao ba imago.”

“Bahlokomedi ba Maemo ba Bana”

Pelaelo e nngwe ya barutiši ba bangwe ke gore batswadi ba bantši ga ba rwale boikarabelo bja bona bja go ruta bana ba bona ka gae. Barutiši ba nagana gore batswadi e swanetše go ba bona barutiši ba pele baneng ba bona. Mekgwa e mebotse e swanetše go thoma ka gae. Ga go makatše ge Sandra Feldman, mopresidente wa American Federation of Teachers, a bolela gore “barutiši . . . ba nyaka go swarwa go swana le ditsebi tše dingwe go feta go swarwa bjalo ka bahlokomedi ba maemo ba bana.”

Batswadi gantši ba palelwa ke go thekga tayo yeo e newago sekolong. Leemarys, yo a tsopotšwego sehlogong se se fetilego o boditše Phafoga! gore: “Ge e ba o bega bana bao ba sa kwego go hlogo ya sekolo, o tseba gore selo se se tlago go latela ke go hlaselwa ke batswadi!” Busch, yo a tsopotšwego pejana, o boletše ka go dirišana le barutwana ba thata gore: “Kgodišo ya ka lapeng ke yeo e hwelelago. O ka se sa nagana gore bontši bja bana bo tšwa malapeng ao a nago le kgodišo e botse le yeo e leka-lekanego.” Estela, yo a tšwago Mendoza, Argentina, o itše: “Rena barutiši re tšhaba barutwana. Ge e ba re ba fa meputso ya tlase, ba re foša ka mafsika goba ba a re hlasela. Ge e ba re e-na le koloi, ba a e senya.”

 Na ke mo go makatšago gore dinageng tše dintši go na le tlhaelelo ya barutiši? Vartan Gregorian, mopresidente wa Carnegie Corporation of New York, o lemošitše ka gore: “Dikolo tša rena [tša United States] di tla nyaka barutiši ba bafsa ba fihlago go dimilione tše 2.5 nywageng e lesome e tlago.” Metse e megolo “e nyaka ka mafolofolo barutiši bao ba tšwago India, West Indies, Afrika Borwa, Yuropa le dinageng tše dingwe moo barutiši ba kgonthe ba ka hwetšwago gona.” Ke therešo gore se se bolela gore mafelo ao a ka tlaišwa ke go hloka barutiši.

Ke ka Baka La’ng go E-na le Tlhaelelo ya Barutiši?

Yoshinori, morutiši wa mo-Japane yo a nago le phihlelo ya nywaga e 32, o boletše gore “go ruta ke mošomo o phagamego wo o nago le tutuetšo e botse le woo o hlomphegago kudu bathong ba Japane.” Ka manyami, se ga se sa therešo ditlogong ka moka. Gregorian, yo a tsopotšwego pejana, le yena o boletše gore barutiši “ga ba newe tlhompho, kwešišo le tebogo ya go ba ditsebi. . . . Go ruta dinageng tše dintši [tša United States] go lefa tšhelete ya ka tlase ga ya mošomo le ge e le ofe woo o nyakago degree ya bachelor goba ya master.”

Ken Eltis, yo a tsopotšwego mathomong, o ngwadile gore: “Go direga’ng ge barutiši ba bantši ba lemoga gore mešomo e mentši yeo e nyakago ditshwanelego tša tlasana ka kudu e lefa tšhelete e ntši go feta wa go ruta? Goba ge barutwana bao ba bego ba ba ruta dikgweding tše 12 tše di fetilego . . . ba hwetša tšhelete e fetago ye bona ba e hwetšago mo nakong ye goba yeo mo gongwe ba tla e hwetšago ka morago ga nywaga e mehlano? Temogo e bjalo e swanetše go ba e bea kotsing maikwelo a morutiši a boitlhompho.”

William Ayers o ngwadile gore: “Barutiši ba lefša tšhelete e nyenyane . . . Re lefša tekanyo ya kotara ya tšhelete yeo bo-ramolao ba e lefšago, seripa-gare sa tšhelete yeo bahlokomedi ba tša ditšhelete ba e dirago,  re gola tšhelete ya ka tlase ga ya baotledi ba dilori le bašomi ba dikepeng. . . . Ga go na mošomo o mongwe woo o nyakago mo gontši gakaakaa le woo o hwetšago mo gonyenyane gakaakaa pušetšong ya tša ditšhelete.” (To Teach—The Journey of a Teacher) Ge a bolela ka taba e swanago, Janet Reno, yo e bego e le ramolao-pharephare wa United States, ka November 2000 o itše: “Re kgona go romela banna kgweding. . . . Re lefa bo-ramabelo ba rena megolo e phagamego. Ke ka baka la’ng re palelwa ke go lefa barutiši ba rena?”

Leemarys o itše: “Barutiši ka kakaretšo ba lefša tšhelete e nyenyane. Nywaga ya-ka ka moka ya go ithuta, ke sa dutše ke hwetša mogolo wa tlasana ka ngwaga gona mo New York City, gotee le dikgateletšo ka moka le matshwenyego tšeo bophelo motseng o mogolo bo di bolelago.” Valentina yo e lego morutiši kua St. Petersburg, Russia, o itše: “Mošomo wa morutiši ke woo o sa lebogwego ge go e-tla tabeng ya ditseno. Ka mehla mogolo o dula o le ka tlase ga mogolo wo o dumeletšwego.” Marlene yo a tšwago Chubut, Argentina, o ikwa ka mo go swanago ge a re: “Megolo e menyenyane e re gapeletša go šoma mafelong a mabedi goba a mararo, re kitima go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe. Ka kgonthe se se fokotša go atlega ga rena.” Arthur, morutiši yo a tšwago Nairobi, Kenya, o boditše Phafoga! gore: “Ka ge boemo bja tša boiphedišo bo fokola, bophelo bja-ka bjalo ka morutiši ga se bo be bonolo. Bjalo ka ge bontši bja bašomi-gotee le nna ba ka dumela, megolo e menyenyane ka dinako tšohle e nyamiša batho gore ba se ke ba kgetha mošomo wa rena.”

Diana, morutiši yo a tšwago New York City, o ile a lla ka mošomo o montši wa go tlatša dipampiri woo o tlamago barutiši ka diiri tše dintši. Morutiši yo mongwe o ngwadile gore: “Karolo e kgolo ya letšatši e fetšwa go boa-boeletšwa dilo le go dira selo se se swanago ka mehla.” Sello se sengwe seo se tlwaelegilego e bile se se rego: “Dipampiri tšeo di nyakago go tlatšwa, dipampiri tše di tlatšwago tšeo di se nago mohola—letšatši ka moka.”

Barutiši ba Sego Nene, Barutwana ba Bantši

Berthold yo a tšwago Düren, Jeremane, o ile a bontšha sello se sengwe sa ka mehla: “Barutwana ke ba bantši ka kudu! Ba bangwe mo ba na le barutwana ba ba fihlago go 34. Se se bolela gore re ka se kgone go lebiša tlhokomelo barutwaneng bao ba nago le mathata. Ke bao ba sa hlokomelegego. Dinyakwa tša bona tša motho ka noši di a hlokomologwa.”

Leemarys, yo a tsopotšwego pejana, o hlalositše gore: “Ngwagola bothata bja-ka bjo bogolo, re sa bolele ka batswadi bao ba sa thabelego, e be e le taba ya gore ke be ke e-na le bana ba 35 ka klaseng ya-ka. Nagana o leka go šoma ka bana ba nywaga e tshela ba 35!”

Iris o itše: “Mo New York go na le tlhaelelo ya barutiši, kudu-kudu lehlakoreng la dipalo le thutamahlale. Ba kgona go hwetša mešomo e kaone mafelong a mangwe. Ka gona motse o hirile barutiši ba bantši ba batšwa-ntle.”

Go molaleng gore go ruta ke mošomo woo o nyakago mo gontši. Ka gona, ke eng seo se dirago gore barutiši ba dule ba e-na le tutuetšo? Ke ka baka la’ng ba tšwela pele le go kgotlelela? Sehlogo sa rena sa mafelelo se tla ahla-ahla dipotšišo tše.

[Ntlhakgolo go letlakala 9]

Go akanyetšwa gore dithunya tše 135 000 di tlišwa dikolong tša United States letšatši le lengwe le le lengwe

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 10]

Ke Eng Seo se Dirago Morutiši yo a Atlegago?

O ka hlalosa bjang morutiši wa kgonthe? Na ke motho yo a ka kgonago go hlama mogopolo wa ngwana e le gore a kgone go swara dintlha ka hlogo gotee le go tšwelela ditlhahlobong? Goba na ke motho yo a rutago yo mongwe go botšiša, go nagana gotee le go nea mabaka? Na ke yo a thušago ngwana go ba moagi yo kaone?

“Ge rena bjalo ka barutiši re lemoga gore re swarišane le barutwana ba rena tseleng ya bophelo e telele le yeo e raraganego, ge re thoma go ba swara ka seriti le tlhompho tšeo di ba swanelago bjalo ka batho, gona re tseleng ya go ba barutiši bao ba swanelegago. Ke taba e bonolo ka kudu—le e thata ka nako e swanago.”—To Teach—The Journey of a Teacher.

Morutiši wa kgonthe o lemoga bokgoni bja morutwana yo mongwe le yo mongwe gomme o tseba gore a ka bo godiša le go bo atiša ka tsela efe. William Ayers o boletše gore: “Re swanetše go hwetša tsela e kaone, tsela yeo e agago dika tšeo ba lego matla go tšona, diphihlelo, botsebi gotee le bokgoni . . . Ke gopola kgopelo ya motswadi wa mo-Amerika wa Setlogo yoo morwa wa gagwe wa nywaga e mehlano a bego a swailwe e le ‘morutwana yo a swarelago kgole’: ‘Wind-Wolf o tseba maina le mekgwa ya go huduga ya mehuta ya dinonyane yeo e fetago e masome-nne. O tseba gore moseleng wa ntšhu yeo e itekanetšego go na le mafofa a 13. Seo a se nyakago ke morutiši yo a kwešišago bokgoni bja gagwe ka botlalo.’”

Bakeng sa go hwetša se sekaone ngwaneng yo mongwe le yo mongwe, morutiši o swanetše go utolla selo seo se mo kgahlago goba se se mo tutuetšago gotee le seo se dirago ngwana gore a nagane le go arabela ka tsela e itšego. Le gona morutiši yo a ineetšego o swanetše gore a rate bana.

[Mothopo]

United Nations/Photo by Saw Lwin

[Lepokisi go letlakala 11]

Na go Ithuta e Swanetše go ba mo go Thabišago ka Dinako Tšohle?

Morutiši William Ayers o ile a dira lelokelelo la dikgopolo tše lesome tše di fošagetšego tše di bolelago ka go ruta. E nngwe ya tšona ke: “Barutiši ba kgonthe ba dira gore go ithuta e be mo go thabišago.” O tšwela pele ka gore: “Boithabišo ke bjo bo šitišago le bjo bo segišago. Bo-ra-metlae ba a segiša. Metlae e ka ba e kgahlišago. Go ithuta e ka ba mo go gogelago, mo go monyago, mo go makatšago, mo go gakantšhago gotee le mo go thabišago ka mo go tseneletšego ka dinako tše dingwe. Ge e ba e le mo go thabišago, gona ke mo go botse. Eupša ga go nyake gore e be mo go thabišago.” O oketša ka gore: “Go ruta go nyaka tekanyo e kgolo kudu ya tsebo, bokgoni, botsebi, temogo gotee le kwešišo—le gona sa bohlokwa go feta tšohle, go nyaka motho yo a naganelago le yo a nago le taba.”—To Teach—The Journey of a Teacher.

Sumio wa Motseng wa Nagoya, Japane, o hwetša bothata bjo barutwaneng ba gagwe: “Barutwana ba bantši ba dikolong tše di phagamego ga ba na kgahlego selong le ge e le sefe ge e se go ithabiša le go dira seo se sa ba nyakego gore ba dire boiteko le ge e le bofe.”

Rosa, moeletši wa barutwana yo a tšwago Brooklyn, New York, o itše: “Boemo bja kgopolo bja barutwana ka kakaretšo ke gore go ithuta go leša bodutu. Morutiši o leša bodutu. Ba nagana gore dilo ka moka e swanetše go ba tše thabišago. Ba palelwa ke go ela hloko gore seo o se hwetšago go ithuteng se ithekgile ka maiteko ao o a dirago.”

Kganyogo e feteletšego ya boithabišo e dira gore go be thata go batho ba bafsa go dira maiteko gotee le boikgafo. Sumio, yo a tsopotšwego ka mo godimo, o itše: “Ntlha e bohlokwa ke gore ga ba kgone go naganela dilo pele. Go na le barutwana ba sego kae kudu bao ba lego sekolong se phagamego bao ba naganago gore ge e ba ba šoma ka thata bakeng sa selo se itšego gona bjale, e tla ba seo se swanelago maiteko ao ba a dirago nakong e tlago.”

[Seswantšho go letlakala 7]

DIANA, U.S.A.

[Seswantšho go letlakala 8]

‘Go gweba ka dihlare-tagi go atile eupša go bonwa ka sewelo.’—MICHAEL, JEREMANE

[Seswantšho go letlakala 8]

“Re lebeletšana le mathata a bošoro le go lemalelwa ga dihlare-tagi ka lapeng.”—AMIRA, MEXICO

[Seswantšho go letlakala 9]

“Barutiši . . . ba nyaka go swarwa go swana le ditsebi tše dingwe go feta go swarwa bjalo ka bahlokomedi ba maemo ba bana.”—SANDRA FELDMAN, MOPRESIDENTE WA MOKGATLO WA BARUTIŠI WA AMERIKA