Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Diabolo—Na ke Sephedi sa Kgonthe se Kgopo?

Diabolo—Na ke Sephedi sa Kgonthe se Kgopo?

Diabolo—Na ke Sephedi sa Kgonthe se Kgopo?

MADUMEDING a mantši, Diabolo o fetogile yo a lebelelwago ka kakaretšo e le mešaletša ya tumela-khwele—boitlhamelo bja batho. Ka gona, Dionigi Tettamanzi, mopišopo-mogolo wa Genoa—e lego yo mongwe wa bakadinale ba maemo a godimo ba Italy—o ile a baka khuduego e kgolo ka lengwalo la gagwe la semmušo le le yago go baruti la matlakala a 40 leo le lego mabapi le kamoo go ka lwantšhwago Diabolo ka gona. Le be le lokeleditše “melao e 10.”

Wa Pele: “O se ke wa lebala gore diabolo o gona,” ka gobane “maaka [a gagwe] a mathomo” ke go “re dira gore re dumele gore ga a gona.”

Wa Bobedi: “O se ke wa lebala gore diabolo ke moleki. . . . O se ke wa inagana o le yo a lokologilego tlhaselong goba o le yo a sa hlaselegego.”

Wa Boraro: “O se ke wa lebala gore diabolo ke yo bohlale kudu le gore ke moradia. O tšwela pele e le sehwirihwiri ka go ba yo a goketšago, go etša ge a dirile ka motho wa pele.”

Wa Bone: “Phafoga: mahlong le pelong. Gape o tie: boikemišetšong le bokwaleng.”

Wa Bohlano: “Dumela ka mo go tiilego phenyong ya Kriste ya go fenya moleki” ka gobane se “se tla go šireletša le go go nea boiketlo gaešita le nakong ya tlhaselo e šoro yeo e ka go welago.”

Wa Botshelela: “Gopola gore Kriste o go dira motšea-karolo phenyong ya gagwe.”

Wa Bošupa: “Tšwela pele o theetša Lentšu la Modimo.”

Wa Boseswai: “Ikokobetše gomme o rate go kokobetšwa.”

Wa Bosenyane: “Rapela ka mehla o sa lape,” e le gore o ka fenya teko.

Wa Bolesome: “Hlompha Morena Modimo wa gago gomme o rapele yena a nnoši.”

Lengwalo le la semmušo le le yago go baruti le bile le mafelelo afe? Keletšo ya lona ga se ya ka ya amogelwa gabotse ke Sekolo sa Dithuto tša Thuta-tumelo sa Milan. Sekolo se ile sa ganetša ka gore “tsebišo [e bjalo] ya thuta-tumelo e kwagala bjalo ka kgopolo ya mehleng ya magareng.” Go ya ka mmoleledi, “go latofatša diabolo ka selo se sengwe le se sengwe go ka amoga batho boikarabelo bja bona [ka noši].”

Gaešita le ge Beibele e sa lokolle batho go ikarabeleleng ka ditiro tša bona, e hlaola ka mo go kwagalago Sathane Diabolo e le “modimo wa lefase lé,” yena yo a ilego a leka Jesu. Gape e utolla matla a Sathane le boikemišetšo bja gagwe bja go ‘foufatša dikgopolo tša ba sa dumelego.’—2 Ba-Korinthe 4:4, PK; Mateo 4:1-11.

Ka kgonthe, go etša ge moapostola Petro a ngwadile, Sathane o “[bjalo ka] tau e bôpaxo; ó nyaka yo a kaxo mo metša.” (1 Petro 5:8) Ga go makatše ge moapostola Johane a ile a gopotša badumedi gore: “Lefase ka moka le rapaletše matleng a yo mobe.” (1 Johane 5:19, NW) Re tla ba re dira ka bohlale ge re sa hlokomologe temošo ye ya Mangwalo.