Ke Eng Seo se Dirago Gore Mafelo a Mošomo e be a Kotsi

“Lefelo la mošomo le bolaya batho ba bantši go feta bao ba hwago dikotsing tša tsela.” Seo ke sehlogo se se ngwadilwego ka mongwalo o mokoto godimo ga seswantšho seo se abjago ke WorkCover, mokgatlo wa tšhireletšego ya bašomi kua New South Wales, Australia.

KE THEREŠO gore dikotsi tšeo di bakago lehu ke feela karolo ya bothata. Batho ba dimilione ngwaga le ngwaga ba welwa ke dikotsi tše šoro le tšeo di fetošago bophelo mafelong a bona a mošomo. Ba bangwe ba bantši ba hwa pele ga nako ka baka la go lebana le dilo tše kotsi mošomong goba ka baka la kgateletšego mošomong.

Ka ge lehu leo le tswalanywago le mošomo gotee le kgobalo e šoro di direga mo e ka bago mafelong ka moka a tša diintaseteri le a kgwebo, ke mo go swanetšego go botšiša gore: Ge e le gabotse o šireletšegile gakaaka’ng lefelong la gago la mošomo? Ke maemo afe moo ao a ka beago bophelo bja gago bjo bo botse bja mmele kotsing gotee le bophelo bja gago?

Tikologo Yeo e Imetšago Maikwelo

Kgateletšo e kgolo ke yeo gantši e bewago godimo ga bašomi bakeng sa gore ba tšweletše. Kua Japane lentšu karoshi—“go bolawa ke go šoma ka mo go feteletšego”—le ile la šomišwa la mathomo dikgopelong tša phumola-megokgo tšeo di ilego tša dirwa ke malapa ao a hwetšwego. Go ya ka nyakišišo yeo e ilego ya dirwa moo nywageng e fetilego, tekanyo ya 40 lekgolong ya bašomi ba ka ofising Japane ba be ba boifa kgonagalo ya go bolawa ke go šoma ka mo go feteletšego. Ramolao yo e lego setsebi dikgopelong tše bjalo o akanyetša gore go be go e-ba le “bonyenyane bahlaselwa ba 30 000 ba karoshi ngwaga le ngwaga kua Japane.”

Maphodisa a Japane a šišintše gore mathata ao a tswalanywago le mošomo ke lebaka la motheo go oketšegeng ga tekanyo ya go ipolaya gare ga batho ba nywaga e 50 go ya go 59. Go ya ka puku ya The Violence-Prone Workplace, lekgotla le lengwe la tsheko le ile la bona mothwadi molato ka baka la go ipolaya ga mošomi yoo a bego a hlasetšwe ke matshwenyego ao a bego a tswalanywa le mošomo.

Kuranta ya Australia ya The Canberra Times e boletše gore ‘ma-Amerika a fetile ma-Japane tabeng ya go šoma diiri tše telele kudu lefaseng ka moka.’ Ka gona, ditaba tše difsa tšeo di nago le dihlogo tše bjalo ka tše rego, “Matšatši a Matelele a Mošomo a Lapiša Batho wa go Iša Lehung” di bolela ka bašomi ba lapilego, ba bjalo ka baotledi ba dikoloi tša balwetši, baotledi ba difofane le dikepe, bao ba šomago go aga le dinamelweng gotee le bao ba šomago bošego, ba ba hwelago mošomong.

Ge dikhamphani di feta mogatong wa go rulaganywa lefsa le go fokotša sehlopha sa bašomi e le gore di dule di tšweletša tšhelete e ntši, kgateletšo e kgolo ya go tšweletša e bewa godimo ga bašomi. British Medical Journal e begile gore go fokotšwa ga sehlopha sa bašomi go na le mafelelo a sa kgahlišego maphelong a bašomi.

 Bošoro Mafelong a Mošomo

Bašomi bao ba šomago go feta tekanyo le bao ba gateletšegilego ga ba ipee kotsing ba nnoši. Nyakišišo ya Brithania e hweditše gore bašomi ba bantši ba diofising ba fetša nako e ntši ya letšatši la bona la mošomo ba le boemong bja go tenegela bašomi-gotee le bona le gore thulano e bjalo gantši e hlohleletša dikarabelo tše šoro.

Makasine wa Business Week o bolela gore: “Mo e ka bago bašomi ba 15 ba ma-Amerika ba bolawa mošomong beke e nngwe le e nngwe.” Harvard Business Review e hlalosa gore: “Ga go na molaodi yo a ratago go bolela ka taba ya bošoro bja mošomong. Eupša therešo e dulago e le gona ke ya gore ngwaga o mongwe le o mongwe bašomi ba makgolo-kgolo ba a hlaselwa le go bolawa ke bašomi-gotee le bona.”

Ka lehlakoreng le lengwe, ba bantši ba lebeletšana le bošoro mošomong go tšwa go bareki. Pego ya bosenyi ya ma-Australia e bolela gore dingaka tše dingwe ke tšeo di boifago ditlhaselo tša bošoro moo di felegetšwago ge di yo etela balwetši ka gae. Ba bangwe bao ba lego kotsing ba akaretša maphodisa le barutiši ba dikolo.

Sebopego se sengwe sa bošoro bja mošomong ke go gobošwa maikwelong, mo go lemogwago ke Mokgatlo wa Ditšhaba-tšhaba wa Bašomi e le go swarwa gampe monaganong. Sebopego se segolo sa tshwaro e mpe ye ke bomphenyašilo.

Moprofesara Robert L. Veninga wa Yunibesithi ya Minnesota, U.S.A., o bega gore “kgateletšego le malwetši ao e a bakago di kgoma bašomi mo e ka bago dikarolong ka moka tša lefase.” O hlalositše gore “bothata bja motheo go ya ka World Labor Report ya 1993 ka United Nations’ International Labor Organization, ke gore kgateletšego e bakwa ke mafelo a mošomo ao a se nago dika tša botho, ao a feto-fetogago ka mehla le ao gantši a tletšego lehloyo.”

Ka gona potšišo ke gore, Ke eng seo bathwadi le bašomi ba ka se dirago bakeng sa go dira gore lefelo la bona la mošomo e be le le šireletšegilego? Potšišo ye e tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.