Kgotsofalo le Lethabo tša go Ruta

“Ke eng seo se ntirago gore ke tšwele pele ke go dira? Le ge go ruta e ka ba e le mo go thata le mo go lapišago, go bona bana ba thabela go ithuta gotee le go bona tšwelopele ya bona ke sona seo se ntutuetšago gore ke tšwele pele ke go dira.”—Leemarys, morutiši wa New York City.

GO SA šetšwe ditlhohlo ka moka, ditšhitišo gotee le go nyamišwa, barutiši ba dimilione lefaseng ka bophara ba a kgotlelela mošomong wa bona wo ba o kgethilego. Ke eng seo se tutuetšago barutwana ba dikete-kete go katanela go ba ba swanelegelago go ba barutiši le ge ba tseba gore mo gongwe ba ka se hwetše kamogelo e swanetšego? Ke eng seo se ba dirago gore ba tšwele pele ba go dira?

Inna, morutiši wa mo-Russia, o hlalositše ka gore: “Ke phihlelo e kgahlišago go bona bao e bego e le barutwana ba gago e le batho ba bagolo, go ba kwa ba hlalosa gore seo ba ithutilego sona go wena se ipontšhitše e le seo se nago le mohola. Ke mo go kgothatšago kudu ge ba bolela gore ba na le dikgopotšo tše di rategago tša nywaga yeo ba e feditšego le wena.”

Giuliano, morutiši yo a tsopotšwego dihlogong tše di fetilego, o itše: “Se sengwe sa dilo tšeo di neago kgotsofalo e kgolo ke go lemoga gore o atlegile go tutuetšeng kgahlego ya bana tabeng. Ka mohlala, ka morago ga ge ke hlalositše ka ntlha ya histori, barutwana ba bangwe ba ile ba re: ‘O se ke wa emiša. Re botše mo go oketšegilego!’ Dipontšho tše tše itlelago feela di ka bonegela meso yeo e fsifetšego sekolong ka gobane o lemoga gore o tsošeditše bana maikwelo ao e lego a mafsa go bona. Ke mo go kgahlišago go bona difahlego tša bona ge mahlo a bona a bulega ka baka la gore ba kwešišitše taba.”

Elena, morutiši kua Italy, o itše: “Ke dumela gore kgotsofalo e hwetšwa gantši dilong tše dinyenyane tša letšatši le lengwe le le lengwe, go fihleleleng ga bana dilo tše dinyenyane go e na le go e hwetša dipoelong tše bohlokwa, tšeo di diregago ka sewelo.”

Connie, mo-Australia yo a lego nywageng ya gagwe ya pele ya bo-30, o itše: “Ke mo go putsago kudu ge morutwana yo o bilego le tlemagano le yena ka tša thuto a ipha nako bakeng sa go go ngwalela lengwalo la go bontšha tebogo bakeng sa maiteko a gago.”

Oscar, yo a tšwago Mendoza, Argentina, o ile a bolela maikwelo a swanago ka gore: “Go ntira gore ke nagane gore ke mo go nago le mohola ge barutwana ba-ka ba kopana le nna mmileng goba mafelong a mangwe gomme ba bontšha tebogo bakeng sa seo ke ba rutilego sona.” Angel, wa kua Madrid, Spain, o itše: “Kgotsofalo e kgolo yeo ke nago le yona, ka go neela karolo ya bophelo bja-ka mošomong wo o kgahlišago eupša e le o thata, ka ntle le pelaelo ke go bona ba bafsa bao ke ba rutilego e  e-ba banna le basadi ba godilego, gomme karolo ya seo e le mafelelo a maiteko a-ka.”

Leemarys, yo a tsopotšwego mathomong, o itše: “Ka kgonthe ke nagana gore barutiši ke batho ba moswana-noši. Re dira selo seo se sa tlwaelegago ka go rwala boikarabelo bjoo bjo bogolo ka mo go makatšago. Eupša ge e ba o kgona go dira phetogo—e ka ba baneng ba lesome goba o tee—o dirile mošomo wa gago, gomme ao ke maikwelo a thabišago kudu. O dira mošomo wa gago ka lethabo.”

Na o Lebogile Barutiši ba Gago?

Na bjalo ka morutwana goba motswadi, o kile wa leboga morutiši bakeng sa nako, maiteko gotee le kgahlego tšeo a di bontšhitšego? Goba gona go mo romela le ge e le molaetša goba lengwalo la go mo leboga? Arthur wa kua Nairobi, Kenya, o ile a bolela ntlha ya bohlokwa e rego: “Barutiši ba thaba kudu ge ba newa theto. Mmušo, batswadi le barutwana ba swanetše go ba tšeela godimo kudu gotee le ditirelo tša bona.”

Mongwadi le morutiši LouAnne Johnson o ngwadile gore: “Bakeng sa lengwalo le lengwe le le lengwe leo ke le amogelago leo le bolelago gampe ka morutiši, ke hwetša a lekgolo ao a neago theto, e lego seo se tiišetšago tumelo ya-ka ya gore go na le barutiši ba bantši ba kgonthe go feta ba babe.” Ka mo go kgahlišago, ge e le gabotse batho ba bantši ba hira lephodisa la letseka bakeng sa go “thuša go nyaka yoo e bego e le morutiši wa bona. Batho ba nyaka go hwetša barutiši ba bona gomme ba ba leboge.”

Barutiši ba thea motheo o bohlokwa bakeng sa thuto ya motho. Le baprofesara ba bakaone di-yunibesithing tšeo di hlomphegago ka go fetišiša ba leboga barutiši bao ba tšerego nako le maiteko a go ba tutuetša le go hlagolela kganyogo ya bona bakeng sa thuto, tsebo le kwešišo. Arthur wa Nairobi, o re: “Bahlankedi ka moka ba maemo a godimo makaleng a batho ka moka le a ka thoko ba ile ba rutwa ke barutiši nakong e nngwe bophelong.”

Re swanetše go leboga gakaakang banna le basadi bao ba tutueditšego kganyogo ya rena ya go rata go tseba, bao ba hlohleleditšego monagano le pelo, bao ba re bontšhitšego kamoo re ka kgotsofatšago lenyora la rena bakeng sa tsebo le kwešišo!

Re swanetše go leboga kudu gakaakang Morutiši yo Mogolo, Jehofa Modimo, yoo a ilego a budulela mantšu a lego go Diema 2:1-6 a rego: “Ngwan’a-ka! Xe O ka dumêla dikeletšô tša-ka, ’me wa hlôkômêla ditaelô tša-ka, xe bohlale O bo sêkêxêla tsêbê, wa lebiša pelo y’axo mo xo lexo thlaloxanyô, xe O ka bitša temoxô wa hlabošetša thlaloxanyô ’ntšu la xaxo, xe O ka e tsoma byalo ka leruô, wa e nyakišiša bo-ka ’humô le le fihlilwexo, ké mo O tl’o xo tseba xo boifa Morêna, wa fihlêla xo tseba Modimo. Xobane bohlale motho ó bo newa ke Modimo; tsebô le temoxô di tšwa molomong wa xaxwe.”

Hlokomela lentšu le le ithekgilego ka maemo “ge” leo le tšwelelago ka makga a mararo temaneng ye e šišinyago kgopolo. Nagana, ge e ba re ikemišeditše go amogela tlhohlo yeo, re ka “fihlêla xo tseba Modimo”! Seo ka kgonthe ke thuto e kgolo go feta tšohle.

[Lepokisi go letlakala 13]

Motswadi yo a Thabilego

Lengwalo le le latelago le ile la amogelwa ke morutiši wa kua New York City:

“Ke rata go go leboga go tšwa botlaseng bja pelo ya-ka le ka moya ka moka bakeng sa seo o se diretšego bana ba-ka. Ka tlhokomelo ya gago, botho gotee le bokgoni, o ba thušitše go fihlelela dipakane tše botse moo ke nago le kgonthe ya gore ba be ba ka se ke ba di fihlelela ka ntle ga gago. O ntirile gore ke ikwe ke ikgantšha ka bana ba-ka—e lego phihlelo yeo nka se kego ka e lebala. Wa gago, S. B.”

Na o tseba morutiši yo o bego o ka mo tutuetša?

[Seswantšho go letlakala 12]

‘Ke mo go thabišago go bona mahlo a barutwana a bulega ka baka la gore ba kwešišitše taba.’—GIULIANO, ITALY

[Diswantšho go letlakala 13]

‘Ke mo go putsago kudu ge morutwana a ipha nako bakeng sa go ngwala lengwalo la go bontšha tebogo.’—CONNIE, AUSTRALIA