Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Lebeletšana le Mafelelo ka Katlego

Go Lebeletšana le Mafelelo ka Katlego

Go Lebeletšana le Mafelelo ka Katlego

“GA E SA LE GO TLOGA MESONG RE DUTŠE RE SEPELA. RE TŠHABIŠA MAPHELO A RENA. GA GO NA MEETSE A GO NWA LE DIJO. DINTLO KA MOKA DI SENYEGILE.”—HARJIVAN, MOPHOLOGI WA TŠHIŠINYEGO YA LEFASE YA BOGOLO BJA 7,9 KUA INDIA.

GO LEBELETŠANA le bogale bja tšhišinyego ya lefase ke mo go boifišago kudu. Mophologi wa tšhišinyego ya ka 1999 kua Taiwan o gopola gore: “Go be go na le dipuku tšeo di bego di fofa go ntikologa go tšwa wotropong ya botelele bja dikgato tše seswai [dimithara tše 2,5] yeo e bego e le kgaufsi le malao a-ka. ‘Kefa e mpsha yeo e bego e sa tšwa go rekwa ya sethuthuthu, e ile ya wa go tšwa ka godimo ga wotropo gomme ya wela kgaufsi le hlogo ya-ka malaong a-ka.’ O oketša ka gore: ‘Ka mo go fapanego, nkabe e mpolaile.’

Ka Morago ga go Phologa

Go lebeletšana le tšhišinyego ya lefase ke mo go boifišago, eupša go phologa go yona ke feela mathomo-mayo. Diiring tše di latelago tiragalo, bašomi ba tša tlhakodišo ka sebete ba katanela go hwetša le go alafa bao ba gobetšego. Gantši ba dira bjalo ka tlase ga go ba kotsing ya ditšhišinyego tše dinyenyane tša ka morago. Monna yo mongwe yo a bego a sa dutše a nagana ka go epa thotobolo ya ditšhila tšeo di bego di khupeditše tikologo ka morago ga tšhišinyego ya morago bjale kua El Salvador, o itše: “Re swanetše go ba šedi ka kudu. Ge lefase le ka šišinyega gape ka mo go sa letelwago, thotobolo ye ka moka e ka wela ka gare.”

Ka dinako tše dingwe batho ba bontšha boikgafo bjo bo sa tlwaelegago tabeng ya go katanela go thuša bahlaselwa. Ka mohlala, ge tšhišinyego e kgolo ya lefase e be e direga kua India mathomong a 2001, Manu yo e lego mokgalabje yo mo nakong ye a dulago United States, o ile a boela nageng ya gabo. O file mabaka a rego: “Ke swanetše go sepela, e sego feela go yo thuša lapa lešo, eupša yo mongwe le yo mongwe yo a tlaišegago.” Manu o ile a hwetša maemo a tikologong yeo a bego a e etetše e le a mabe kudu. Lega go le bjalo, o boletše gore: “Sebete seo batho ba se bontšhago ke se makatšago kudu.” Raditaba yo mongwe o ngwadile gore: “Batho bohle bao ke ba tsebago ba ile ba neela ka selo le ge e le sefe seo ba ka se neelago—mogolo wa letšatši, wa beke goba wa kgwedi, karolo ya tšhelete ya bona yeo e bolokilwego pankeng goba selo le ge e le sefe seo ba ka kgonago go se gafa e le gore ba thuše.”

Go ba gona, ke selo se bonolo kudu go hlwekiša thotobolo ya ditšhila le go alafa bao ba gobetšego; lega go le bjalo, go thata kudu go tsošološa maikwelo a tlwaelegilego maphelong ao a ilego a šarakanywa ka nakwana e nyenyane ke letšhogo. Nagana ka Delores, mosadi yo a ilego a lahlegelwa ke legae la gagwe tšhišinyegong ya kua El Salvador. O re: “Se ke selo se sešoro kudu go feta ntwa. Bonyenyane nakong ya ntwa re be re e-na le legae.”

Go etša ge go bontšhitšwe sehlogong sa rena sa pele, ka dinako tše dingwe go ba le go nyakega mo gogolo, e sego feela ga dilo tše di bonagalago eupša gape le go nyakega ga thekgo ya maikwelo. Ka mohlala, ge tšhišinyego ya lefase e be e šwalalanya motse wa Armenia ka bodikela bja Colombia mathomong a 1999, batho ba fetago sekete ba ile ba lahlegelwa ke maphelo a bona gomme ba bangwe ba bantši ba ile ba tlogelwa ba gakanegile e bile ba itlhobogile. Setsebi sa tša monagano Roberto Estefan yo moago woo folete ya gagwe e bego e le go wona o ilego wa senyega nakong ya kotsi, o itše: “Kae le kae mo o yago gona, batho ba kgopela thušo. Ke be ke tšwile ke ile go ja hamburger lebenkeleng la go jela, gomme batho ba bantši bao ba ilego ba ntumediša ba be ba diriša sebaka seo go mpotša ka ga go hlobaela ga bona le manyami a bona.”

Bjalo ka ge Dr. Estefan a tseba gabotse, maikwelo a letšhogo la ka morago ga tšhišinyego ya lefase e ka ba a ferekanyago. Mosadi yo mongwe yo a ilego a ithapela go thuša go agweng ga kampa ya tlhakodišo o boletše gore batho ba bangwe bao ba bego ba e-na le mešomo ya boiphedišo ba be ba sa itshwenye ka go ya mešomong ka gobane ba be ba dumela gore e se kgale ba tlo hwa.

Go Nea Kholofelo Gare ga Tlalelo

Dinakong tša masetla-pelo a bjalo, Dihlatse tša Jehofa di dira maiteko a go thuša baphologi e sego feela mmeleng eupša gape le moyeng gotee le maikwelong. Ka mohlala, kapejana ka morago ga tšhišinyego ya kua Colombia yeo go boletšwego ka yona pejana, ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa ya moo e ile ya rulaganya komiti ya tšhoganyetšo ya lefelong leo. Baithapi ba dikete ba Dihlatse go tšwa dikarolong ka moka tša naga ba ile ba neela ka dijo le tšhelete. Kapejana, ditone tše ka bago 70 tša dijo di ile tša romelwa ditikologong tšeo di hlasetšwego.

Gantši thekgo ya moya ke ya bohlokwa kudu. Mesong e mengwe ka morago ga tšhišinyego ya lefase ya Colombia, yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o ile a lemoga mosadi yo a bego a bonala a nyemile moko ka mo go kgethegilego a sepela setarateng motseng wo o senyegilego wa Armenia. O ile a batamela mosadi gomme a mo nea pampišana e nago le sehlogo se se rego, Kholofelo ke Efe ka Baratiwa Bao ba Hwilego? *

Mosadi o ile a ya le pampišana gae gomme a e bala ka šedi. Nakong e latelago ge yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa a be a etela legaeng la gagwe, o ile a fo ikwa a tutueletšega go mo laodišetša seo se mo diragaletšego. Mafelelong, tšhišinyego ya lefase e be e gogotše le go senya magae a mmalwa ao e bego e le a gagwe motseng, le ao a bego a mo nea ditseno tše di bonalago. Bjale o be a wetše bodiiding. Eupša go be go sa felele moo. Nakong ya tšhišinyego ya lefase, ntlo yeo a bego a dula ka go yona le morwa wa gagwe wa nywaga e 25 e ile ya wa gomme ya bolaya morwa. Mosadi o boditše Hlatse e bego e mo etetše gore ga se a ka a kgahlegela bodumedi le ge e le neng pele, eupša a mmotša gore ga bjale o be a e-na le dipotšišo tše dintši. Pampišana e ile ya mo nea kholofelo ya kgonthe. Kapejana thuto ya legae ya Beibele e ile ya thoma.

Dihlatse tša Jehofa di kgodišegile gore go tla ba le nako yeo ka yona batho ba ka se sa hlwago ba tšhošetšwa ke dikotsi tša tlhago go akaretša ditšhišinyego tša lefase. Sehlogo se se latelago se tla hlalosa lebaka.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 12 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

[Lepokisi go letlakala 20]

Itokišeletšeng!

▪ Kgonthišetša gore dilo tša go ruthetša meetse di tswaletšwe wa go tiišwa le gore dilo tše boima di beilwe lebatong goba dišelofong tša tlasana.

▪ Ruta ditho tša lapa tsela ya go tswalela matla a mohlagase gotee le kgase le meetse.

▪ Hlama legae la gago ka setima-mollo le ditlabakelo tša thušo ya pele.

▪ Dula o e-na le radio e nyenyane gotee le dipeteri tše difsa.

▪ Swarela lapa la gago ditlwaetšo gomme o gatelele go nyakega ga (1) go dula ba thekgile ditho, (2) go tima ditofo le diruthufatši, (3) go ema mojakong goba go tsena ka tlase ga tafola goba teseke le (4) go emela kgole le mafasetere, diipone le dintšha-muši.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 21]

Ditšhišinyego Tša Lefase Kua Isiraele

Moprofesara Amos Nur o ngwala gore Isiraele e na le “pego e telele kudu le yeo e tšwelago pele ya histori ya ditšhišinyego tša lefase lefaseng.” Lebaka ke gore karolo ya Great Rift Valley—monga magareng ga dikarolo tša boalo bja lefase tša Mediterranean le Arabia—o phatša Isiraele ka moka, go tloga ka leboa go ya ka borwa.

Se se thabišago ke gore baepi ba bangwe ba marope ba dumela gore ditsebi tša bogologolo tša boentšeneare di ile tša diriša bokgoni bjo bo kgethegilego bakeng sa go fokotša tshenyo ya ditšhišinyego tša lefase. Se se dumelelana le tlhaloso ya Beibele ya lenaneo la go aga la Salomo: “Lapa le lexolo le be le axeletšwe ke morakô wa methaladi e meraro ya mafsika a a betlilwexo, le mothaladi o tee wa dikôta tša morôkwana, ka mokxwa wola wa morakô wa lapeng la ka xare la ngwakong wa Morêna; le lapeng la ngwakô wa mathudi xo be xo axeletšwe ka mokxwa woo.” (1 Dikxoši 6:36; 7:12, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Bohlatse bja botsebi bjo bja go hlakanya dikota tša morokwana le lefsika moagong wa mafsika bo ilego bja hwetšwa mafelong a mantši—go akaretša le kgoro ya Megiddo, go naganwa gore bo thomile mehleng ya Salomo goba pele ga moo. Seithuti David M. Rohl, se dumela gore dikota tše di ka ba di ile tša “tsenywa bakeng sa go leka go šireletša moago tshenyong ya tšhišinyego ya lefase.”

[Seswantšho]

Mašaledi a tshenyo ya tšhišinyego ya lefase kua Bet Sheʼan, Isiraele

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 22]

Metsotso E Mebedi Ya Letšhogo—PEGO YA MOPHOLOGI YO MONGWE

Lapa la gešo le be le lokišeletša lenyalo la motswala wa-ka kua Ahmadabad, India. Ka January 26, 2001, ke ile ka tsošwa ke tšhišinyego e šoro, e sego tšhipi ya sešupanako. Ke ile ka kwa diraka tša tšhipi di šira-širela pele le morago, gomme ka nako yeo ke ile ka lemoga gore go na le bothata. Rangwane o be a goeletša ka gore, “E-tšwang ka ntlong!” Ge re tšwetše ka ntle, re be re kgona go bona ntlo e šišinyegela ka mathoko. Go be go bonala e tšwela pele e dira bjalo e sa kgaotše. Go bolela therešo, tšhišinyego e ile ya tšea metsotso e mebedi feela.

Go be go bonala kgateletšego e be e le e kgolo kudu go ka lebeletšana le yona ka ge e diregile gatee-tee. Re ile ra kgonthišetša gore ditho tša lapa lešo di be di šireletšegile. Megala le ditshepedišo tša mohlagase di be di kgaogile, ka gona ga se ra kgona go kgonthišetša boemo bja metswalo ya rena ditoropong tša kgaufsi kapejana. Ka morago ga go fetša iri ka moka re sa kgonthišega, re ile ra hwetša gore ba be ba šireletšegile. Ga se bohle bao ba ilego ba ba le mahlatse. Ka mohlala, kua Ahmadabad, meago e fetago lekgolo e ile ya wa gomme batho ba fetago 500 ba ile ba lahlegelwa ke maphelo a bona.

Batho ka moka ba ile ba aparelwa ke letšhogo lebaka la dibeke tše mmalwa. Bošegong bjo bongwe le bjo bongwe batho ba be ba robala ba tšhogile gore tšhišinyego e nngwe e be e tla direga, bjalo ka ge go be go boletšwe ka yona e sa le pele. Tsošološo e be e sepela ka go nanya, gomme ba bantši ba be ba šetše ba se na magae. Tše ka moka di diregile ka baka la tšhišinyego ya lefase yeo e tšerego metsotso e mebedi feela eupša e le yeo e tlago go dula e le dikgopolong tša rena ka nako e telele.—Ka ge go anega Samir Saraiya.

[Seswantšho go letlakala 20, 21]

Mophologi tšhišinyegong ya lefase ya January 2001 kua India o swere seswantšho sa mmagwe, yoo a hwilego gomme a bile a fišwa

[Mothopo]

© Randolph Langenbach/UNESCO (www.conservationtech.com)