Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Polelo ya Diphoofolo tša Lešoka—Diphiri tša Poledišano ya Diphoofolo

Polelo ya Diphoofolo tša Lešoka—Diphiri tša Poledišano ya Diphoofolo

Polelo ya Diphoofolo tša Lešoka—Diphiri tša Poledišano ya Diphoofolo

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA KENYA

KA NTLE le pelaelo, e nngwe ya dimpho tše dibotse tšeo motho a di neilwego ke mokgwa wa go boledišana. Ka wona re fetišetšana tsebo e bohlokwa, e ka ba ka mantšu goba ka mekgwa ya go bolela ka mmele, e bjalo ka boitšhišinyo. Ka kgonthe, bolokologi bja go šomiša polelo ke taba yeo go ngangišanwago ka yona lefaseng ka bophara. Ba bangwe ba ile ba nagana gore poledišano ke yeo e hwetšagalago feela bathong.

Lega go le bjalo, nyakišišo e bontšha gore diphoofolo le tšona di abelana tsebišo ka ditsela tšeo di raraganego tšeo gantši di makatšago batho. Ee, di a “bolela,” e sego ka mantšu, eupša ka go šomiša ditšhupetšo tše di ka bonwago tšeo di swanago le mesela yeo e tswikinyago, ditsebe tšeo di thebethago goba maphego ao a phuphuselago. Mekgwa e mengwe ya poledišano e ka akaretša go šomišwa ga lentšu, bjalo ka go goba, go rora, go korotla goba molotšana wa nonyana. Tše dingwe tša “dipolelo” ke tšeo di bonwago gabonolo ke batho, mola tše dingwe di nyaka nyakišišo e tseneletšego ya tša thutamahlale bakeng sa go di kwešiša.

Dibata!

Ke bogareng bja July. Kua Lefelong la Diphoofolo la Setšhaba la Serengeti leo le ikadilego kua Tanzania, dikgokong tše dikete-kete di lebile ka leboa Serapeng sa Diphoofolo sa Masai Mara kua Kenya di nyaka mafulo a matala. Dithaba di galagala ka modumo wa ditlhako nakong ye ya ngwaga le ngwaga ya go huduga. Lega go le bjalo, dikotsi ke tšeo di laletšego tseleng. Dibata, tše bjalo ka ditau, di-cheetah, diphiri gotee le mapogo, ke tšeo di bapilego le tsela. Dikgokong le tšona di tla iteka mahlatse ka go tshela Noka ya Mara yeo e tletšego dikwena. Dikgokong di lwantšha bjang dibata?

Bakeng sa go gakantšha lenaba, kgokong e tla kitima ka lebelo kudu monabong o mokopana ke moka ya retologa gore e lebane le lenaba, ka dinako tšohle e fošetša hlogo ya yona ka mahlakoreng ka moka. E tla fofela godimo le fase ka mokgwa wo o tlabago, eupša e dira pontšho yeo e segišago. Gaešita le sebata seo se se nago kgaugelo se tla ema ka go makala ge se bona motantsho wo o sa tlwaelegago. Ge e ba sebata se phegelela go e batamela, kgokong e tla boeletša pontšho. Se se gakantšha mošwahledi kudu moo e lego gore o tlogela go tsoma ka morago ga pontšho ya motantsho. Motantsho wo o segišago o dirile gore kgokong e tšewe ka mo go belaetšago e le rametlae wa melaleng.

Bo-motswala ba banyenyane ba kgokong, diphala, ba tsebja ka go fofela ga bona godimo kudu. Go ba bantši, go fofela godimo mo go ka bontšha bokgoni le lebelo tša bona. Lega go le bjalo, dinakong tša mathata, kgama ye e šomiša manka a yona a go fofela godimo go dira gore go be thata bakeng sa dibata go e swara ka maoto a yona. Go fofela godimo, go fihla dimithareng tše senyane ka botelele, go nea mohlasedi molaetša woo o lego molaleng wa gore, “Ntatele ge e ba o ka kgona go nkitimiša.” Ke dibata tše sego kae tšeo di ikemišeditšego go dira bjalo feela gore di sware phala yeo e sa ikemišetšago!

Nako ya go ja

Lešokeng bontši bja dibata bo swanetše go godiša bokgoni bja tšona bja go tsoma e le gore e tle e be ditsomi. Tše dinyenyane di swanetše go hlokomela ka phišego ge batswadi ba tšona ba di bontšha bokgoni bja go tsoma. Lefelong la diphoofolo tša lešoka la Afrika, cheetah yeo e bitšwago Saba e ile ya bonwa e nea bana ba yona dithuto tše bohlokwa bakeng sa gore di kgone go tšwela pele di phela. Ka morago ga go khukhunetša tshepe ya Thomson yeo e bego e e-na le lebaka leo le fetago iri e fula, e ile ya fofela pele gomme ya tanya le go kgama kgama ya madimabe—eupša ya se ke ya e bolaya. Nakwana ka morago, Saba e ile ya lahlela phoofolo yeo e bego e idibetše pele ga bana ba yona, bao ka mo go makatšago ba bego ba fagahletše go itahlela godimo ga sebolawa. Di-cheetah tše tše dinyenyane di be di kwešiša lebaka leo ka lona mmago tšona a tlišitšego phoofolo yeo e phelago go tšona. O be a nyaka gore di ithute go bolaya tshepe. Nako e nngwe le e nngwe ge sebolawa se be se leka go tsoga le go tšhaba, bana bao ba thabilego ka go fetišiša ba be ba e wišetša fase gape. Ka go lapa, tshepe e ile ya fela matla a go lwela bophelo bja yona. E bogetše e le kgojana, Saba e ile ya thabela ditiro tša bona.

Diphoofolo tše dingwe di na le bokgoni bja go dira lešata le legolo ka mo go kgonegago ge di dutše di tsoma dijo. Sehlopha sa diphiri tša mebalana se tla lla, sa letša dinko le go sega ge se dutše se kitimiša sebolawa. Ka morago ga ge phoofolo e bolailwe, diphiri tše dingwe di tla laletšwa dijong ka “lesego” leo le sa rategego la diphiri. Lega go le bjalo, diphiri ga se ka dinako tšohle di tsomago dijo. Kua lešokeng di gare ga mahodu a mabe ka go fetišiša a dijo—di šomiša mekgwa ka moka ya go tshwenya dibata tše dingwe bakeng sa go di tšeela dijo tša tšona. Ka mo go makatšago, di tsebega ka go tloša ditau dijong tša tšona ka go di tšhoša! Di kgona bjang go fihlelela se? Ka ge e le diphoofolo tša lešata, di tla ikgafiša e le ge di leka go šitiša ditau tšeo di jago. Ge e ba ditau di hlokomologa lešata le, diphiri di tla thaba kudu le go ba le sebete go feta pele. Ge khutšo ya tšona e šitišitšwe, ditau gantši di tlogela setoto gomme tša tloga lefelong leo.

Gare ga dinose lesolo la go nyaka dijo ke tirelo yeo e raraganego. Dinyakišišo tše di raraganego tša thutamahlale di utolotše gore ka go tantsha, nose yeo e tšweletšago todi e lemoša tše dingwe tše di lego ka phagong ka ga lefelo, mohuta gaešita le ka boemo bja dijo tšeo di hweditšwego. Mmeleng wa yona nose e rwalela dinose tše dingwe tše di šetšego phagong mohlala wa dijo, tše bjalo ka manopi goba modula. Ge e dira motantsho wa sebopego sa nomoro ya seswai, e kgona e sego feela go lebiša tše dingwe mothopong wa dijo eupša gape le go di bontšha leeto leo le swanetšwego go sepelwa. Hlokomela! Nose yeo e go dikologago e ka ba e kgoboketša tsebišo e bohlokwa yeo e nyakago go boela le yona gae. Senkgiša-monate sa gago se ka tšewa ka phošo e le dijo tša yona tšeo di latelago!

Go Boloka Poledišano

Ke medumo e sego kae yeo e kgahlišago go swana le go rora ga tau bošegong bjoo bo homotšego. Go šišintšwe mabaka a mantšinyana bakeng sa mokgwa wo wa poledišano. Go rora ka matla ga ya tona ke temošo go diphoofolo ka moka ya gore e gona lefelong la yona; go šwahlela ke go lekela hlogong. Lega go le bjalo, ka ge e le katse yeo e nago le segwera, tau gape e tla rora bakeng sa go boledišana le maloko a mangwe a sehlopha. Go rora mo gantši go dirwa ka tsela e bonolo, e sego e matla. Bošegong bjo bongwe tau e ile ya kwewa e rora metsotsong e mengwe le e mengwe e 15 go fihla ge motswala wa yona a arabela a le kgole. Di ile tša tšwela pele di “bolela” metsotso e mengwe gape e 15 go ba go fihla ge di hwetšana. Go rora go ile gwa emiša.

Dipoledišano tše bjalo ga di feleletše feela ka go godiša ditswalano tše di botse eupša gape di nea tšhireletšego malebana le maemo a šoro a leratadima. Kgogo e tla dira medumo e mentšinyana yeo e fetišetšago melaetša e fapanego go matswianyana a yona. Lega go le bjalo, wo o arogilego ka go fetišiša, ke modumo o motelele wa go korotlela fase woo o dirwago bošego, wo o bontšhago gore e tlile gae go tlo robala. Ka go kwa pitšo ya mmago tšona, matswianyana ao a phatlaletšego a kgobokana ka tlase ga maphego a gagwe ke moka a robala.—Mateo 23:37.

Go Hwetša Molekane

Na o ile wa emišwa go seo o se dirago ke molotšana wa dinonyana tša molotšana o bosana? Na ga o kgahlišwe ke bokgoni bja tšona bja go opela? Lega go le bjalo, na o be o tseba gore ge e le gabotse ga se maikemišetšo a tšona go go thabiša? Dikopelo tša tšona ke mekgwa ya go fetiša melaetša ya bohlokwa. Le ge ka dinako tše dingwe go opela e le mokgwa wa go thea lefelo la yona, go šomišwa gape le ka tsela e kgolo bakeng sa go goka bao go nago le kgonagalo ya gore e ka ba balekane. Go ya ka The New Book of Knowledge, “go opela go fokotšega ka 90 lekgolong” ge ya tona le ya tshadi di šetše di hwetšane.

Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe go nyakega se se fetago molotšana o bosana go hwetša molekane. Dinonyana tše dingwe tša ditshadi di nyaka gore go lefše “magadi” pele di ka tšewa ke ya tona. Ka gona, thaga ya tona e tla swanelwa ke go bontšha bokgoni bja yona bja go aga sehlaga pele e ka tšwela pele ka lefereyo. Mehuta e mengwe ya tša tona e tla bontšha bokgoni bja yona bja go hlokomela lapa ka go fepa ya tshadi.

Ditsela tše di raraganego tšeo diphoofolo di boledišanago ka tšona ga di phethagatše feela dinyakwa tša tšona tša nama eupša di fokotša le dintwa gotee le go godiša khutšo lešokeng. Ka dinyakišišo tše di oketšegilego tšeo di dirwago mabapi le poledišano ya diphoofolo, re tla hwetša kwešišo e feletšego ya “polelo [ye] ya diphoofolo.” Gaešita le ge mo gongwe re ka no se kgone go e kwešiša ka botlalo, fela e tliša theto go mohlodi wa yona, Jehofa Modimo.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 26, 27]

“Modumo wa Setu” wa Tlou

Thapameng yeo e fišago kua Lefelong le le nabilego la Diphoofolo la Setšhaba la Amboseli kua Kenya, mohlape o mogolo wa ditlou o bonagala o sa šitišwe ke go šwahlela le ge e le gofe lefelong la tšona la bodulo. Lega go le bjalo, moyeng go galagala “poledišano ya ditlou,” yeo e tlogago go medumo ya tlasana go ya go medumo ya godimo e etšago ya diphala, go bopa, mekgoši, go bogola le go letša dinko. E mengwe ya medumo e tlasana kudu bakeng sa gore batho ba ka kgona go e-kwa gomme lega go le bjalo ke e matla kudu moo e ka kwewago ke tlou e lego bokgoleng bja dikhilomithara tše dintšinyana.

Ditsebi tša boitshwaro bja diphoofolo di tšwela pele go makatšwa ke ditsela tše di raraganego tšeo ka tšona ditlou di fetišago melaetša e bohlokwa. Joyce Poole o feditše nywaga ya ka godimo ga 20 a ithuta dikgopolo tša poledišano gare ga ditlou tša Afrika. O phethile ka gore dibopiwa tše tše dikgolo kudu, tšeo di tsebjago ka manaka a tšona ao a rategago, di bontšha maikwelo ao a hwetšwago diphoofolong tšeo di sego kae. Poole o re: “Go thata go bogela boitshwaro bjo bo makatšago bja ditlou nakong ya mokete wa go dumediša ditho tša lapa labo tšona goba tša sehlopha seo di nago le tlemo e tiilego le sona [goba nakong ya] go tswalwa ga setho se sefsa sa lapa . . . motho a ka nagana gabonolo gore di ba le maikwelo ao a tseneletšego kudu ao a ka hlaloswago gakaone ka mantšu ao a swanago le lethabo, tlhalalo, lerato, maikwelo a segwera, lethabo le legolo, boithabišo, kgahlego, kgaugelo, tapologo le tlhompho.”

Ge di gahlana ka morago ga go arogana lebaka le letelele, ditumedišo tša tšona di fetoga lešata le legolo, ge maloko a kitimelana a phagamišeditše dihlogo godimo gomme ditsebe di phuthegile le go phuphusela. Ka dinako tše dingwe, tlou e tsenya mmogo wa yona ka molomong wa e nngwe. Go bonagala ditumedišo tše di nea ditlou maikwelo ao a tseneletšego a lethabo, bjalo ka ge eka di be di re, “Mmalo! Ke mo go kgahlišago go ba le wena gape!” Ditswalano tše bjalo di mpshafatša thulaganyo ya go thekgana yeo e lego bohlokwa bakeng sa go tšwela pele ga tšona di phela.

Ditlou gape go bonagala di rata metlae. Poole o hlalosa a bogetše ditlou di goga melomo ya tšona ka seo a se bitšago go myemyela, di šikinya dihlogo tša tšona ka mokgwa woo o bontšhago boithabišo. O kile a thoma papadi yeo diphoofolo di ilego tša tšea karolo go yona gomme ka metsotso e 15 di ile tša itshwara ka mokgwa wo o segišago. Nywaga e mebedi ka morago, ba bangwe ba batšea-karolo ba ile ba bonagala ba “myemyela” le yena gape, mohlomongwe ba gopola go tšea ga gagwe karolo papading. Ditlou ga di segišane feela papading eupša di ekišetša le medumo. Lesolong la go dira nyakišišo, Poole o ile a kwa modumo woo o bego o fapane le medumo ya tlou ye e tlwaelegilego. Ge o hlahlobišišwa, go ile gwa šišinywa gore ditlou di be di ekišetša lešata leo le dirwago ke dilori tšeo di bego di feta kgaufsi. Go bonagala di be di dira bjalo bakeng sa go ithabiša! Go bjalo ka ge eka ditlou di tsoma sebaka le ge e le sefe bakeng sa go thaba.

Go boletšwe dilo tše dintši ka ga tsela yeo ditlou di bonagalago ka yona ya manyami ge lapa le welwa ke masetla-pelo. Poole o ile a bona tlou ya tshadi e eme e hlapeditše ngwana wa yona yo a belegwego a hwile ka matšatši a mararo gomme o e hlalositše ka tsela ye: “Ponagalo ya sefahlego” sa yona e bonagetše e “swana le ya motho yo a wetšwego ke manyami, le yo a gateletšegilego: hlogo ya yona gotee le ditsebe di lepeletše, molomo wa yona o be o lekelela.”

Bao ba bolayago ditlou bakeng sa manaka ga ba nagane ka ‘khuduego ya monagano’ ya ditšhiwana tšeo di ka bago di bone go bolawa ga mmago tšona. Bana ba ba fetša matšatši a sego kae a mathomo lefelong la go hlokomela diphoofolo tša ditšhiwana ba leka go fenya “manyami” a tšona. Mohlokomedi o ile a bega gore o kwele ditšhiwana di “lla” mesong. Mafelelo a ka lemogwa nywaga e mentšinyana ka morago ga lehu. Poole o šišinya gore ditlou di kgona go lemoga gore motho ke yena a di bakelago tlaišego. Re lebeletše pele nakong yeo motho le phoofolo ba tlago go phela gotee ka khutšo.—Jesaya 11:6-9.

[Seswantšho go letlakala 24]

Di-“gannet” (dinonyana tša lewatleng) tša Kapa mokgweng wa tšona wa ka mehla wa go dumedišana

[Seswantšho go letlakala 25]

Kgokong e dira motantsho o sa tlwaelegago bakeng sa go gakantšha lenaba

[Seswantšho go letlakala 25]

“Lesego” leo le sa rategego la phiri

[Mothopo]

© Joe McDonald

[Seswantšho go letlakala 26]

Motantsho wa nose yeo e tšweletšago todi