Dijo Tšeo di Nago le Phepo di a Hwetšagala

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA MEXICO

ANGÉLICA le lapa la gagwe la ditho tše lesome ba be ba dula toropong e nyenyane ya magaeng motseng wa Oaxaca, kua Mexico. Ba be ba diila gomme dijo tša bona e be e le khekhe e dirilwego ka bupi bja mafela, dinawa, moro wa pherefere e babago, reise yeo e tšhetšwego meetse a mantši, borotho bja swikiri le teye. Angélica o re: “Re be re sa golele godimo. Re be re le ba ba kopana le ba ba sesane. Gantši re be re tsenwa ke malwetši—go swarwa ke mala, bolwetši bja dinwa-madi-maleng le mokgohlwane.”

Angélica le lapa la gagwe ba ile ba phetha ka go hudugela Mexico City ka kholofelo ya go hwetša  mošomo wo o bego o tla dira gore ba kgone go kaonefatša boemo bja bona bja tša boiphedišo. O dumela gore dijo tša bona ke tše kaone kudu ga bjale ka gobane di akaretša mafsi, mae, nama, lebebe, merogo e sego kae le mehuta-huta ya dijo tšeo di lokišitšwego gabotse pele di ka rekišwa. Eupša na dijo tša bona ka kgonthe e thomile go ba tšeo di nago le phepo kudu?

Phepo-mpe—E Apareditše Bjang?

Mo e ka bago batho ba dimilione tše 800 lefaseng ka bophara ba kotsing ya go bolawa ke phepo-mpe. Go ya ka Pego ya Lefase ya tša Maphelo (World Health Report) ya 1998 ya Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (WHO [World Health Organization]), mo e ka bago 50 lekgolong ya mahu ka moka a bana ba nywaga ya ka tlase ga e mehlano a tswalanywa le phepo-mpe. Gaešita le bao ba kgonago go phologa gantši ba ba boemong bjo bo fokolago bja tša maphelo.

Ka lehlakoreng le lengwe, ba bangwe ba ile ba bolela gore bontši bja batho bao e nyakilego go ba ba dimilione tše 800 ba kotsing ya go bolawa ke go ja ka mo go feteletšego. Dijo tšeo di se nago phepo di ka lebiša malwetšing a šoro a bjalo ka go nona kudu, atherosclerosis, madi a magolo, malwetši a swikiri, cirrhosis le mehuta e sa swanego ya kankere. Ge e akaretša taba WHO e re: “Phepo-mpe e akaretša mehuta e mentši ya malwetši, go akaretša go hlaelela ga dijo, go hlaelela ga mohuta o itšego wa dijo tše nago le phepo le phepo yeo e feteletšego; e bile e a bolaya, e a golofatša, e diegiša kgolo ya mmele, e a foufatša le go thibela go tšwela pele ga motho ka kgolo ya kgonthe lefaseng ka bophara.”

Nageng e swanago go ka ba le bobedi go hlaelela ga dijo le go nona kudu. Legaeng le le swanago go ka ba le lesea leo le nago le phepo-mpe gotee le mathata a šoro a mabapi le go nona kudu bathong ba bagolo. Maemong a mangwe, motho yena yo a bego a hlaelelwa ke dijo tša phepo ge e be e sa le ngwana, o nona kudu ge e le motho yo a godilego. Boemo bjo bo boletšwego ka morago bo ka direga bathong bao ba hudugago go tloga dinaga-magaeng go ya ditoropong.

Batho ba bantši ga ba kwešiši tswalano e lego gona magareng ga boemo bja bona bja tša maphelo le  mekgwa ya bona ya go ja. Mohlomongwe se ke ka gobane mafelelo ao dijo tšeo di se nago phepo di nago le wona boemong bja motho bja tša maphelo, ga a bonagale kapejana. Eupša dijo tšeo di tletšego phepo di ka thibela malwetši a mantši. Ge e le gabotse, WHO e šišinya gore ditiragalo tše di fihlago go 40 lekgolong tša go swarwa ke kankere, di be di ka thibelwa ka mekgwa e kaone ya go ja le go itšhidulla. Eupša o ka kaonefatša bjang dijo tša gago?

Kamoo o ka Kaonefatšago Dijo tša Gago

Ba bangwe ba lebelela dijo e le tšeo di arotšwego ka dihlopha tše tharo tše dikgolo. Sehlopha sa pele se akaretša mabele a bjalo ka mafela, korong, reise, di-oat, dithoro, garese le leotša gotee le digwere tše bjalo ka ditapola le di-yam. Di-carbohydrate tše di nea matla a kapejana. Sehlopha sa bobedi se akaretša mehuta ya dinawa tše bjalo ka, dinawa tša soy, ditlhodi, chick-peas le dinawa-tlou le dijo tše dingwe tšeo di tšwago diphoofolong tše bjalo ka nama, hlapi, mae le mafsi gotee le ditšweletšwa tša tšona. Tše ke methopo ya protheine, iron, zinc le dibithamine tše dintšinyana. Sehlopha sa boraro se akaretša dienywa le merogo. Tše di nea dibithamine le diminerale tše di nyakegago. Le gona di nea fiber le matla gomme di emela mothopo o nnoši wa tlhago wa bithamine C.

Go ya ka Dr. Héctor Bourges, motlatša molaodi wa tša phepo wa Salvador Zubirán National Institute of Medical Sciences Nutrition (INCMNSZ) ya Mexico, dijo tša kgonthe di swanetše go akaretša dijo tše di tšwago dihlopheng tše tše tharo, e be tšeo di lekanego le tšeo di nago le phepo. O šišinya gore re “akaretše bonyenyane sejo setee go tšwa sehlopheng se sengwe le se sengwe go sesola se sengwe le se sengwe gomme re feto-fetoše kudu ka mo go kgonegago ka gona dijo tšeo di dirišwago sehlopheng se sengwe le se sengwe gotee le sebopego seo di apewago ka gona.”

Nagana ka taba ya María. Yena le lapa la gagwe ba be ba dula Atopixco e lego lefelo la magaeng motseng wa Hidalgo, kua Mexico. Ba be ba diila kudu gomme dijo tša bona tša motheo di be di akaretša marotho ao a dirilwego ka bupi bja mafela, dinawa, pasta, reise gotee le dipherefere tšeo di babago. Ka go fapana le lapa la Angélica leo go boletšwego ka lona mathomong a sehlogo se, dijo tša bona di be di akaretša gape maraka a manyenyane, ditlokwane le di-potherb tše bjalo ka purslane le pigweed, tšeo bontši bja tšona bo bego bo kgoboketšwa mafelong a magaeng. Ba ile ba leka go ja dienywa tšeo ka nako e nngwe di bego di hwetšagala ka bontši ka sewelo. Maiteko a bona a ile a feleletša ka boemo bjo bokaone bja tša maphelo.

Dr. Adolfo Chávez, e lego hlogo ya Applied Nutrition and Nutritional Education Department ya INCMNSZ, o šišinya go dirišwa ga ditšweletšwa tša diphoofolo bakeng sa go dira gore disola tša dijo di rothiše mare, e sego bjalo ka motheo wa dijo. Ka mohlala, o ka lokiša dijo o diriša mae ao a sego kae feela a kopantšwe le ditapola, merogo goba dinawa. Dr. Chávez o re: “Se ke seo ka [lefapheng la] phepo se tsebjago e le ‘go tlaleletša.’” Lega go le bjalo, temošo ke gore: Ka mehla hlatswa dienywa le merogo ka tlhokomelo, kudu-kudu tšeo di tlago go jewa di sa apewa.

Le gona dijo di swanetše go ba tšeo di loketšego bakeng sa motho yo mongwe le yo mongwe gomme mabaka a bjalo ka nywaga, bong le mokgwa wa bophelo a swanetše go naganelwa. Bakeng sa batho ba godilego, ba bangwe ba šišinya gore go jewe dikarolo tše pedi tša dienywa le/goba merogo dijong tše dingwe le tše dingwe le go oketša go jewa ga di-cereal tša whole-grain gotee le dinawa. Ba bangwe ba šišinya gore dijo tšeo di tšwago diphoofolong di jewe feela ka dikarolo tše dinyenyane dijong tše dingwe le tše dingwe gomme kgetho e newe hlapi, nama ya kgogo yeo e tlošitšwego letlalo gotee le dinama tšeo di se nago makhura. Le gona go šišintšwe gore go ja makhura le diswikiri go lekanyetšwe.

Gaešita le bao ba phelago dinageng tšeo di tšwelago pele le bao ba kgongwago ke bodiidi ka dinako tše dingwe ba ka kaonefatša dijo tša bona. Bjang? Ka go kgetha dijo tšeo di nago le phepo le ka go di feto-fetoša le go di tswakanya, go swana le go tswakanya di-cereal le dinawa. Ka go diriša tekanyo e nyenyane ya nama goba mae bakeng sa go oketša phepo e humilego ya sesola sa dijo. Ka go diriša ka mo go holago dimela tše ditala tšeo di melago tikologong ya geno le dienywa tšeo di hwetšagalago ka bontši ka nako yeo.

Mmopi wa rena o “ntšha bogobe lefaseng” gore batho ba bo thabele. (Psalme 104:14, PK) Beibele go Mmoledi 9:7, e re: “Eriyê-xè, O jê boxôbê bya xaxo Ò thabile.” Ka ntle le pelaelo, ka go diriša teka-tekanyo le go lekanyetša, re ka thabela mehola ya dijo tše hlabolago le tšeo di nago le phepo tše Mmopi a di neilego.

[Seswantšho go letlakala 11]

SEHLOPHA SA PELE: di-cereal le digwere

[Seswantšho go letlakala 11]

SEHLOPHA SA BOBEDI: dinawa, nama, hlapi, mae le mafsi le ditšweletšwa tša tšona

[Seswantšho go letlakala 11]

SEHLOPHA SA BORARO: dienywa le merogo