Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Moemedi wa Ntwa Goba Mokgothaletši wa Khutšo?

Moemedi wa Ntwa Goba Mokgothaletši wa Khutšo?

Moemedi wa Ntwa Goba Mokgothaletši wa Khutšo?

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA SWEDEN

Ngwaga o mongwe le o mongwe, sefoka sa Nobel se thopša ke batho ka o tee ka o tee goba mekgatlo yeo e kgathilego tema e bohlokwa go kaonefatšeng batho mafapheng ao a fapa-fapanego. Mokgwa wo o thomile neng le gona o tswalana bjang le go tsongwa ga khutšo ya lefase?

LEINA la gagwe le tswalanywa le kaonefatšo ya batho, lega go le bjalo o ile a kgoboketša tšhelete e ntši ka go rekiša dibetša tša ntwa. E be e le mang? Alfred Bernhard Nobel, radiintaseteri wa mo-Sweden le mohlahlobi wa dikhemikhale. Nobel o be a dutše a tumišwa ka baka la maiteko a gagwe a go hlakodiša batho, eupša gape o be a bitšwa “mmapatši wa lehu.” Ka baka la’ng? Ka gobane Nobel o ile a hlama tanamaite gomme nakong ya ge a phela o ile a huma kudu ka baka la go tšweletša le go rekiša dithuthupi tšeo di bolayago.

Lega go le bjalo, ka morago ga lehu la Nobel ka 1896, go ile gwa dirwa kutollo e makatšago. Kganyogo ya gagwe e ile ya laetša gore go beelwe ka thoko tekanyo e ka bago ditolara tše dimilione tše 9 le gore ngwaga o mongwe le o mongwe mašokotšo ao a kgobokeditšwego a swanetše go newa batho ba ikemetšego bao ba fihleletšego bokgoni bjo bo lemogegago ka go tša thutamahlale ya tša tlhago, ya dikhemikhale, ya tša kalafo, ka dipuku le khutšo.

Mathomong, batho ba bantši ba be ba gakanegile. Ke ka baka la’ng mogweba-ka-dithuthupi a be a ka fišegela gakaakaa go putsa dilo tše dibotse le tša khutšo tšeo di fihleletšwego? Ba bangwe ba ile ba nagana gore Nobel o be a tshwenywa ke letswalo la gagwe ka baka la mohuta o senyago wa modiro wo a feditšego bophelo bja gagwe a o dira. Lega go le bjalo, ba bangwe ba ile ba nagana gore Nobel o be a dutše a šomela khutšo go tloga mathomong. Ka kgonthe, go bonagala gore o be a dumela gore ge dibetša e be e ka ba tše kotsi kudu, mo gongwe ntwa e be e tla fokotšega. Go begwa gore o ile a botša mongwadi yo mongwe gore: “Mohlomongwe difeketori tša-ka di tla fediša ntwa kapejana go feta makgotla a lena,” gomme a oketša ka gore: “Letšatšing leo dikampa tša dihlopha tše pedi tša madira di ka fedišanago ka motsotso, mohlomongwe ditšhaba ka moka tšeo di hlabologilego di tla tširoga ka letšhogo le go šwalalanya bahlabani ba tšona.”

Na ditebelelo tša Nobel di ile tša ipontšha e le tša therešo? Ke dithuto dife tšeo di ilego tša ithutwa ngwaga-kgolong woo o fetilego ka morago ga lehu la Nobel?

[Seswantšho go letlakala 3]

“Ke tla rata go hlama selo goba motšhene woo o nago le matla a šoro ao a bakago tshenyo e kgolo ao ka ona go tla dirwago gore ntwa e se sa kgonega sa ruri”—ALFRED BERNHARD NOBEL

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 3]

Page 2: Missile: U.S. Navy photo; building rubble: UN PHOTO 158178/J. Isaac; page 3: Nobel: © Nobelstiftelsen