Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ngwaga-kgolo wa Bošoro

Ngwaga-kgolo wa Bošoro

Ngwaga-kgolo wa Bošoro

ALFRED NOBEL o be a dumela gore khutšo e be e tla bolokwa ge e ba ditšhaba di be di ka ba le dibetša tše kotsi kudu. Go feta moo, ditšhaba di be di ka kopana kapejana gomme tša fediša mohlasedi le ge e ka ba ofe ka sehlogo. O ngwadile gore: “A e be e tla ba matla ao a bego a tla dira gore ntwa e se ke ya kgonega.” Go ya ka pono ya Nobel, ga go na setšhaba seo se nago le tlhaologanyo seo se bego se tla hlohleletša kgohlano ge e ba mafelelo a sona e be e tla ba tšhwalalanyo. Eupša ke eng seo se ilego sa utollwa ke ngwaga-kgolo o fetilego?

Nywaga ya ka tlase ga e 20 ka morago ga lehu la Nobel, Ntwa ya I ya Lefase e ile ya phulega. Ntweng ye go ile gwa dirišwa dibetša tše difsa tše kotsi kudu, go akaretša le di-machine gun, kgase ya mpholo, dibetša-mollo, ditanka tša ntwa, difofane gotee le dikepe tša ka tlase ga meetse. Go ile gwa bolawa mašole ao e nyakilego go ba a dimilione tše lesome gomme palo ya bao ba fetago bao gabedi ba ile ba gobatšwa. Bošoro bja Ntwa ya I ya Lefase bo ile bja baka kgahlego yeo e tsošološitšwego ya khutšo. Se se ile sa lebiša go hlongweng ga Kgwerano ya Ditšhaba. Mopresidente Woodrow Wilson wa United States, yoo a ilego a thekga kudu go hlongwa ga yona, o ile a thopa Sefoka sa Khutšo sa Nobel ka 1919.

Lega go le bjalo, dikholofelo le ge e le dife tša gore ntwa e be e tla felela sa ruri di ile tša senyega ge ka 1939, Ntwa ya II ya Lefase e be e phulega. Ka ditsela tše dintši ye e be e le ntwa yeo e boifišago kudu go feta Ntwa ya I ya Lefase. Kgohlanong ye Adolf Hitler o ile a katološetša feketori ya Nobel kua Krümmel go e nngwe ya difeketori tše dikgolo kudu tša Jeremane, yeo e nago le bašomi bao ba fetago 9 000. Ke moka mafelelong a ntwa, feketori ya Nobel e ile ya fedišwa ka mo go feletšego ke difofane tša ntwa tša Mohlakanelwa, tšeo di ilego tša lahlela dipomo tše fetago sekete. Ka mo go fapanego, dipomo tšeo di be di hlamilwe ka thušo ya dilo tšeo di hlamilwego ke Nobel ka noši.

Ngwaga-kgolo woo o ilego wa feta ka morago ga lehu la Nobel o ile wa lebana e sego feela le dintwa tše pedi tša lefase eupša gape le dikgohlano tše nyenyane tšeo di sa balegego. Dibetša di ile tša ata nakong yeo gomme tše dingwe tša tšona di ile tša ba tše šoro le go feta. Ela hloko tše sego kae tša didirišwa tša bohlabani tšeo di bego di tumile nywaga-someng ya ka morago ga lehu la Nobel.

Dibetša tše dinyenyane le tše bofefo. Tše di akaretša dithunya tše di nyenyane, dithunya tše di telele, dipomo, di-machine gun, dikanono tše di kopana gotee le didirišwa tše dingwe tšeo di rwalegago gabonolo. Dibetša tše nyenyane le tše bohwefo ke tšeo di sa bitšego tšhelete e ntši kudu, ke tšeo go lego bonolo go di hlokomela le go ba tšeo go lego bonolo kudu go di šomiša.

Na go ba gona ga dibetša tše—gotee le tšhošetšo yeo di e tlišago go baagi—go ile gwa thibela ntwa? Le gatee! Ka go Bulletin of the Atomic Scientists, Michael Klare o ngwala gore dibetša tše bohwefo di fetogile “sedirišwa se segolo kudu sa go lwa go bontši bja dikgohlano tšeo di bego di le gona mehleng ya Ntwa ya Molomo yeo e fetilego.” Ge e le gabotse, palo e fihlago go 90 lekgolong ya dikotsi tše šoro dintweng tša morago bjale e ile ya ba ditla-morago tša dibetša tše dinyenyane le tše bofefo. Batho ba fetago dimilione tše nne ba ile ba bolawa ka didirišwa tše nywageng ya bo-1990 e nnoši. Mabakeng a mantši, dibetša tše bohwefo di šomišwa ke bafsa bao ba sa hwetšago tlwaetšo ya tša bohlabani le bao ba sa rego selo ka go roba melao ya setšo ya ntwa.

Dithuthupi tše di epetšwego fase. Mafelelong a lekgolo la bo-20 la nywaga, mo e ka bago batho ba 70 ka kakaretšo ba ile ba golofatšwa goba ba bolawa ke dithuthupi tše di epetšwego fase letšatši le lengwe le le lengwe! Bontši bja bona e be e le baagi e sego mašole. Gantši dithuthupi tša go epelwa fase ga di šomišwe bakeng sa go bolaya, eupša di šomišwa bakeng sa go golofatša le go phatlalatša poifo le tšhošetšo gare ga bao ba lebeletšanago le tshenyo e šoro yeo di e bakago.

Go ba gona, maiteko a mantši a ile a dirwa nywageng ya morago bjale bakeng sa go epolla dithuthupi tša go epelwa fase. Eupša ba bangwe ba bolela gore bakeng sa sethuthupi se sengwe le se sengwe sa go epelwa fase seo se epollwago, go epelwa tše dingwe gape tše 20, le gore go ka ba go e-na le dithuthupi tša go epelwa fase tše dimilione tše 60 tšeo di epetšwego go dikologa lefase ka moka. Therešo ya gore dithuthupi tša go epelwa fase ga di kgone go hlaola phapano magareng ga mošito wa maoto a lešole le wa ngwana yo a bapalago lepatlelong ga se ya thibela go tšweletšwa le go šomišwa ga didirišwa tše tše šoro.

Dibetša tša nuclear. Ge go be go hlangwa dibetša tša nuclear, e be e le ka lekga la mathomo motse ka moka o bego o ka fedišwa ka mo go feletšego ka metsotswana e sego kae feela, ka ntle le go lwantšhana le ge e le gofe gare ga mašole. Ka mohlala, nagana ka phedišo yeo e boifišago yeo e bakilwego ke go lahlelwa ga dipomo tša athomo kua Hiroshima le Nagasaki ka 1945. Batho ba bangwe ba ile ba foufatšwa ke seetša seo se sa kgotlelelegego. Ba bangwe ba ile ba tsenywa mpholo ke mahlasedi a dikhemikhale. Ba bantši ba ile ba bolawa ke mollo le phišo. Palo-moka ya bao ba bolailwego metseng ye e mebedi e akanyetšwa go mo e nyakilego go ba 300 000!

Ke therešo gore ba bangwe ba be ba ka bolela gore go thuthupišwa ga dipomo metseng yeo e mebedi go thibetše mahu a mantši ao a bego a ka ba a diregile ge ntwa e ka be e ile ya tšwela pele ka mekgwa yeo e tlwaetšwego. Lega go le bjalo, ba tšhošitšwe ke go lahlega mo go šiišago ga maphelo, ba bangwe ba ile ba leka go hlohleletša taolo ya lefase ka bophara ya go laola sebetša se se šoro. Ka kgonthe, ba bantši ba ile ba thoma go ba le poifo ya gore motho o godišitše bokgoni bja go iphediša.

Na tšwelopele ya dibetša tša nuclear e dirile gore khutšo e be yeo e kgonagalago kudu? Ba bangwe ba re go bjalo. Ba šupa tabeng ya gore dibetša tše tše matla ga se tša ka tša dirišwa ntweng lebakeng la nywaga e fetago e 50. Lega go le bjalo, go dumela ga Nobel gore dibetša tšeo di bakago tshenyo e kgolo di be di tla thibela go tšwela pele ga dintwa ga se gwa ipontšha e le therešo, ka gobane dintwa tša dibetša tšeo di tlwaetšwego di sa dutše di tšwela pele. Ka ntle le moo, Committee on Nuclear Policy e bolela gore didirišwa tše dikete tša nuclear ke tšeo di thuthupišwago nako e nngwe le e nngwe ka nako yona yeo go newago temošo ka yona. Le gona mo mehleng ye ya ge tšhošetšo e le selo seo go tshwenyegilwego ka sona kudu, ba bantši ba tšhošwa ke seo se tlago go direga ge e ba didirišwa tša nuclear di ka wela ka diatleng “tšeo di sa swanelago” go wela go tšona. Gaešita le ge di le ka diatleng “tšeo di swanetšego,” go na le go tshwenyega ka gore kotsi e tee e ka phonkgetša lefase kotsing ya dipomo tša nuclear. Go molaleng gore ge go tliwa tabeng ya dibetša tšeo di senyago, ye ga se khutšo yeo Nobel a bego a e lebeletše.

Dibetša tša Tlhago le tša dikhemikhale. Ntwa ya go diriša ditwatši e akaretša go dirišwa ga paketheria e kotsi, e bjalo ka anthrax goba twatši e bjalo ka sekobonyane. Sekobonyane ke se kotsi ka mo go kgethegilego ka gobane ke seo se fetelago ka tekanyo e phagamego kudu. Ka gona go na le tšhošetšo ya dibetša tša dikhemikhale tše bjalo ka kgase ya mpholo. Didirišwa tše tša mpholo di tla ka dibopego tše dintši, le gona gaešita le ge di ile tša thibelwa ke molao ka nywaga-some e mentši, se ga se sa thibela go dirišwa ga tšona.

Na dibetša tše tše šoro gotee le tšhošetšo yeo di e tlišago di dirile gore batho ba arabele ka tsela yeo Nobel a e boletšego e sa le pele—go “tširoga ka letšhogo le go phatlalatša bahlabani ba bona”? Ka mo go fapanego, ba godišitše letšhogo la gore ka letšatši le lengwe dibetša tše di ka dirišwa—gaešita le ke bao ba sa ithutago. Mo e ka bago ka godimo ga ngwaga-kgolo o fetilego, molaodi wa U.S. Arms Control and Disarmament Agency o itše: “Dibetša tša dikhemikhale di ka dirwa mo e nyakilego go ba ka karatšheng ya motho le ge e ka ba ofe, ge feela o e-na le thuto e nyenyane feela ya sekolong seo se phagamego ka dikhemikhale.”

Ga go pelaelo gore ngwaga-kgolo wa bo-20 o swailwe ka dintwa tšeo di senyago kudu go feta tšeo di ilego tša ba gona mehleng le ge e le efe e mengwe. Gona bjale mo mathomong a lekgolo la ngwaga la bo-21, ditebelelo tša khutšo di bonagala e tloga e le tšeo di forago—kudu-kudu ka morago ga ditlhaselo tša botšhošetši tšeo di ilego tša direga kua New York City le Washington, D.C., ka September 11, 2001. Steven Levy o ngwala ka makasineng wa Newsweek gore: “Ge e le gabotse ga go motho yo a ka betago pelo gore a botšiše ge e ba teka-tekano ya tša thekinolotši e ka kgopamišwa kudu gore e nee bokgopo matla.” O oketša ka gore: “Ke mang yo a bego a ka ba le kgopolo ya mabapi le kamoo go ka lebeletšanwago le boemo bjoo ka gona? Batho ba tsebja ka go ba le pego ya go šala morago seo ba se lebelelago e le tšwelopele le go botšiša dipotšišo ka morago. Ge re dutše re gana go nagana ka tšeo di sa Naganwego, re tšweletša maemo ao a dumelelago se go direga.”

Go fihla bokgoleng bjo, histori e re rutile gore go tšweletšwa ga dithuthupi tše šoro le dibetša tše kotsi, ga se gwa batametša lefase le kgaufsi le khutšo. Ka gona, na khutšo ya lefase ke toro feela?

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 8]

Go Laola Matla a Nitroglycerin

Radikhemikhale wa Motaliana Ascanio Sobrero o ile a utolla nitroglycerin, e lego sethuthupi se matla, sa seela sa oli ka 1846. Seela se se ile sa ipontšha e le se kotsi. Sobrero o be a segilwe o šoro mo sefahlegong ke ditsekana tša galase tšeo di bego di e-tšwa go thuthupeng gomme mafelelong o ile a tlogela go šoma ka seela seo. Go feta moo, go be go e-na le bothata ka seela bjoo Sobrero a bego a ka se kgone go bo rarolla: Ge se be se ka tšhollwa gomme sa bethwa ka hamola, ke feela karolo ya seela yeo e bego e bethilwe ka hamola e bego e thuthupa, ka ntle le go kgoma oli ka moka ga yona.

Nobel o ile a rarolla bothata ge a be a hlama sedirišwa sa go thuthupiša ka go diriša karolo e nyenyane ya sethuthupi setee seo se bego se ka tšhuma karolo e kgolo ya sethuthupi se sengwe. Ke moka ka 1865, Nobel o ile a hlama seswaro seo se thuthupago—e lego mokotlana o monyenyane woo o nago le mercury fulminate yeo e tsentšwego ka gare ga seswaro sa nitroglycerin gomme wa tšhungwa ka mollo.

Lega go le bjalo go šoma ka nitroglycerin go be go sa dutše go le kotsi. Ka mohlala, ka 1864, go thuthupa mo go ilego gwa direga lefelong la Nobel la mošomo ka ntle ga Stockholm go ile gwa bolaya batho ba bahlano—go akaretša le ngwanabo Nobel yo monyenyane, Emil. Feketori ya Nobel kua Krümmel, Jeremane, e ile ya senywa ke go thuthupa gabedi. Se sengwe gape, batho ba bangwe ba be ba šomiša seela se e le makhura bakeng sa mabone, e le pholetšhe ya dieta goba e le makhura a go tlotša maotwana a dikarikana—ka mafelelo a kotsi. Le ge dithaba di be di thuthupišwa, makhura a mangwe a be a kgona go tsena ka gare ga menga gomme ka morago a baka dikotsi.

Ka 1867, o ile a fetolela makhura go selo se se thata ka go kopanya nitroglycerin le kieselguhr, yeo e sa thuthupego le yeo e nago le mašobana. Nobel o ile a hlama leina tanamaite (dynamite) go tšwa lentšung la Segerika dynamis, leo le bolelago “matla.” Le ge Nobel ka morago a ile a dira dithuthupi tšeo di tšwetšego pele kudu, tanamaite e lebelelwa e le e nngwe ya dilo tša gagwe tše bohlokwa kudu tšeo a di hlamilego.

Ke therešo gore dithuthupi tša Nobel gape di bile le mehola yeo e sego ya ntwa. Ka mohlala, di ile tša bapala karolo e bohlokwa go agweng ga dithanele tša St. Gottharda (1872-82), go thuthupišwa ga magaga a ka tlase ga meetse kua East River ya New York (1876, 1885), gotee le go epša ga Mokero wa Korinthe kua Gerika (1881-93). Lega go le bjalo, go tloga nakong ya go hlangwa ga yona, tanamaite kapejana e ile ya hwetša botumo bja go ba sedirišwa sa tshenyo le lehu.

[Seswantšho]

Seteišene sa maphodisa sa Colombia seo se sentšwego ke dithuthupi tšeo di hlamilwego ka tanamaite

[Mothopo]

© Reuters NewMedia Inc./CORBIS

[Seswantšho go letlakala 4]

Nywaga ya ka tlase ga e 20 ka morago ga lehu la Nobel, Ntwa ya I ya Lefase e ile ya diriša dibetša tše mpsha tše kotsi

[Mothopo]

U.S. National Archives photo

[Diswantšho go letlakala 6]

Bahlaselwa ba dithuthupi tšeo di epetšwego fase kua Cambodia, Iraq le Azerbaijan

[Methopo]

UN/DPI Photo 186410C by P.S. Sudhakaran

UN/DPI Photo 158314C by J. Isaac

UN/DPI Photo by Armineh Johannes

[Seswantšho go letlakala 6]

Committee on Nuclear Policy e bolela gore didirišwa tše dikete tša nuclear ke tšeo di thuthupišwago nako e nngwe le e nngwe ka nako yona yeo go newago temošo ka yona

[Mothopo]

UNITED NATIONS/PHOTO BY SYGMA

[Diswantšho go letlakala 7]

Sebopego se sešoro sa dibetša tša dikhemikhale se ile sa tuma kudu ge kgase ya mpholo e be e dirišwa tshepedišong ya ditsela tša ka tlase ga mobu tša kua Tokyo ka 1995

[Mothopo]

Asahi Shimbun/Sipa Press

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 5]

UN/DPI Photo 158198C by J. Isaac