Šireletša Bokgoni bja Gago bja go kwa!

“Batho bao ba fetago dimilione tše 120 lefaseng ba na le dilo tšeo di golofatšago bokgoni bja go kwa.”—Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo.

BOKGONI bja rena bja go kwa ke mpho yeo e swanetšego go lebelelwa e le ya bohlokwa. Lega go le bjalo, ge re dutše re tšofala, go kwa ga rena go fokotšega ka mo go tšwelago pele. Lekoko la mehleng yeno, ka medumo le mašata tše dintši le tše di fapa-fapanego tšeo le di dirago, go bonagala le akgofišitše mogato wo. Rathutaphedi yo a phagamego kua Central Institute for the Deaf ya St. Louis, Missouri, U.S.A., o boletše gore: “Mo e ka bago 75 lekgolong ya tekanyo ya go lahlegelwa ke bokgoni bja go kwa go mo-Amerika yo a tlwaelegilego ga go bakwe ke mogato wa go tšofala o nnoši eupša go bakwa le ke seo motho a se dirilego ditsebeng tša gagwe bophelong bja gagwe ka moka.”

Go ba moo go nago le medumo e matla le ya godimo ka nako e nyenyane go ka gobatša dibopego tše dinyenyane le tšeo di kwago bohloko ka pela tša ka gare ga tsebe. Setsebi sa ditsebe Dr. Margaret Cheesman o boletše gore gantši go lahlegelwa ke bokgoni bja gago bja go kwa go bakwa ke “mafelelo ao a golago ka go latelelana a mešomo ya lešata, ditlošabodutu tša lešata le dipapadi tša boithabišo tša lešata.” O ka dira’ng bakeng sa go šireletša bokgoni bja gago bja go kwa? Bakeng sa go hwetša karabo, ke mo go holago go tseba se sengwe mabapi le kamoo bokgoni bja gago bja go kwa bo šomago ka gona.

Medumo Yeo re e Kwago

Tikologong yeo re phelago go yona go bonagala lešata le tšwela pele le gola. Letšatšing le lengwe le le lengwe batho ba bantši ba tlaišwa ke medumo e fapanego ka bogolo yeo e tlogago lešateng la dikoloi, dipese le dilori ditseleng go ya lešateng leo le sa kgaotšego la didirišwa tša mohlagase lefelong la mošomo.

Ka dinako tše dingwe re oketša bothata ka go iša modumo wa sedirišwa seo re se theeditšego godimo. Tsela e nngwe yeo e ratwago ya go theetša mmino ke ka di-headphone tšeo di hlometšwego go sebapala-CD goba sebapala-dikhasete se senyenyane sa go šikarwa. Go ya ka Marshall Chasin yo a bilego le letsogo go theweng ga Dikliniki tša Diopedi tša Canada, dinyakišišo tšeo di ilego tša dirwa kua Canada le United States di bontšha gore bafsa ba tlaišwa ka mo go oketšegago ke go lahlegelwa ke bokgoni bja go kwa  moo go bakwago ke go dirišwa ga di-headphone tša modumo o išitšwego godimo kudu.

Eupša ke neng moo go naganwago gore modumo o godimo kudu? Modumo o hlaolwa ka ditsela tše tharo—ka tekanyo ya lebaka, maphoto le bogolo. Tekanyo ya lebaka e bontšha feela botelele bja nako yeo modumo o kwewago ka yona. Maphoto a modumo goba go ya godimo le tlase ga modumo, a hlaloswa ka medikologo ya wona ka motsotswana goba ka di-hertz. Tekanyo ya maphoto ao a kwagalago bakeng sa bokgoni bja go kwa bjo bo tlwaelegilego le bjo bobotse ke go tloga go medikologo e 20 go ya go e 20 000 ka motsotswana.

Bogolo bja modumo goba matla bo elwa ka dikelo tšeo di bitšwago di-decibel (dB). Poledišano yeo e tlwaelegilego e na le modumo wa bogolo bjo bo ka lekanago di-decibel tše 60. Ditsebi tša medumo di bolela gore ge o dula lebaka le letelele lefelong leo go nago le selo le ge e le sefe sa modumo wa ka godimo ga di-decibel tše 85, ke moo mafelelong kgonagalo ya go lahlegelwa ke bokgoni bja go kwa e bago e kgolo. Ge modumo o golela godimo, kgobalo ya bokgoni bja go kwa e tla ka lebelo. Pego ya makasine wa Newsweek e itše: “Tsebe ya gago e ka kgotlelela ka mo go šireletšegilego diiri tše pedi tša modumo wa motšhene wa go bora (100 dB), eupša e sego metsotso e fetago e 30 o le lefelong la lešata leo go bapalelwago dipapadi tša bidio go lona (110 dB). Go hlatloga mo gongwe le mo gongwe ga modumo ka di-decibel tše 10 seelong sa modumo go emela go tlaišwa ga tsebe ke lešata ka makga a 10.” Ditlhahlobo di tiišetša gore modumo o thoma go kweša tsebe bohloko e le ka kgonthe ge o le mo e ka bago di-decibel tše 120. Ka mo go makatšago, didirišwa tše dingwe tša ka gae tšeo di bapalago mmino di kgona go tšweletša modumo woo o fetago di-decibel tše 140!—Bona lepokisi le le sepedišanago le sehlogo se.

E le go go thuša go kwešiša lebaka leo ka lona medumo ya godimo e ka gobatšago bokgoni bja gago bja go kwa, anke re eleng hloko seo se diregago ge maphoto a modumo a fihla ditsebeng tša gago.

Kamoo Bokgoni bja Rena bja go kwa bo Šomago ka Gona

Sebopego sa karolo yeo e bopilwego ka nama ya karolo ya ka ntle ya tsebe, yeo e bitšwago auricle goba pinna, se hlametšwe go kgobokanya maphoto a modumo le go a hlahla go ya ka lešobaneng la tsebe, moo kapejana a fihlago moropaneng wa tsebe. Boemong bjo maphoto a medumo a dira gore moropana wa tsebe o thothomele, gomme moropana wa tsebe le wona o dira gore marapo a mararo a tsebe ya ka gare a thothomele. Se se latelago, go thothomela go romelwa tsebeng ya ka gare, e lego mokotla woo o tladitšwego ke seela woo o tswaleletšwego ka gare ga lerapo. Mo go thothomela go sepela ka seela seo se lego ka gare ga kgopanatsebe, e lego karolo yeo e dirišetšwago go kwa ya sebopego sa kgopa ya tsebe ya ka gare yeo e nago le disele tša boya. Seela seo se lego ka gare ga kgopanatsebe se tutuetša karolo ya ka godimo ya disele tša boya gore e tšweletše go tširoga ga megalatšhika. Ka morago go tširoga mo go romelwa bjokong, moo go fetolwago le go hlaloswa e le modumo.

Tshepedišo ya go laola maikwelo e thuša bjoko gore  bo dire phetho ya gore ke medumo efe yeo bo swanetšego go e ela hloko le yeo bo swanetšego go e hlokomologa. Ka mohlala, mma a ka ba a sa lemoge gore o theeditše medumo yeo e tlwaelegilego ya ngwana yo a bapalago, eupša o tla arabela kapejana ge ngwana a ka hlaba mokgoši wa go tšhoga. Bokgoni bja go kwa ka ditsebe tše pedi bo dira gore re kgone go kwa medumo go tšwa mahlakoreng a mararo, e lego selo sa bohlokwa kudu. Bo re dira gore re kgone go tseba moo medumo e tšwago gona. Lega go le bjalo, ge modumo o e-na le polelo ka gare, bjoko bo ka kgona go kwešiša molaetša o tee ka nako e tee. Puku ya The Senses e bolela gore: “Ke ka baka leo batho ge ba theeditše motho yo mongwe ba dutše ba bolela mogaleng, ba sa kgonego go kwa gabonolo seo motho yoo a lego kgaufsi le bona a se bolelago.”

Kamoo Lešata le Gobatšago Bokgoni bja Rena bja go kwa

Bakeng sa go bona kamoo medumo ya godimo e ka gobatšago bokgoni bja rena bja go kwa, naganišiša ka papišo e latelago. Pego e nngwe ya tša tšhireletšego medirong e bapiša magapi a boya ao a lego ka tsebeng ya ka gare le korong yeo e lego ka mašemong le modumo woo o tsenago ka gare ga tsebe le phefo. Phefšana e fodilego, ka go swana le modumo wa tekanyo ya tlasana, e tla šikinya bogodimo bja korong, eupša korong ga e senyege. Lega go le bjalo, ge phefo e foka ka lebelo leo le oketšegilego, e tla koba mahlaka a korong ka matla. Phefo yeo e tlago ka mo go sa letelwago le e matla ka mo go tseneletšego goba go ba mo go nago le diphefo tša tekanyo ya tlasana ka mo go tšwelago pele ka lebaka le letelele la nako go ka senyetša lehlaka sa ruri le go le bakela gore le hwe.

Go bjalo le ka lešata le disele tše dinyenyane tša boya tšeo di kwago bohloko gabonolo tšeo di lego ka tsebeng ya ka gare. Modumo wa godimo kudu woo o diregago kapejana o ka gagola ditlhalenama tša tsebe ya ka gare le go tlogela mabadi ao a bakago go lahlegelwa sa ruri ke bokgoni bja go kwa. Go oketša moo, tekanyo e kotsi ya lešata yeo e tšeago nako e telele e ka gobaletša sa ruri disele tša boya tšeo di kwago bohloko gabonolo. Ge di šetše di gobetše, di ka se sa kgona go tsošološwa gape. Mafelelo ao a sepedišanago le se e ka ba bolwetši bja go duma ga ditsebe (tinnitus)—e lego modumo wa go bobola, go lla goba go rora wa ka ditsebeng goba ka hlogong.

Šireletša le go Telefatša Bokgoni bja Gago bja go kwa

Le ge leabela goba dikotsi tše dingwe tšeo di sa lebelelwago di ka feleletša ka go lahlega ga bokgoni bja go kwa, re ka gata megato ya temogo bakeng sa go šireletša le go telefatša bokgoni bja rena bjo bohlokwa bja go kwa. Ke ga bohlale go ithuta e sa le pele mabapi le dikotsi tšeo di ka bago di le gona tšeo di ka gobatšago bokgoni bja rena bja go kwa. Bjalo ka ge setsebi se sengwe sa medumo se boletše, “go emela gore bothata bo tšwelele pele ga ge o ka gata mogato go swana le go diriša setlolo sa go šireletša go fišwa ke letšatši ka morago ga ge letšatši le šetše le go fišitše.”

Gantši ke taba ya tsela yeo re theetšago ka yona e sego kudu taba ya seo re se theetšago. Ka mohlala, ge e ba o diriša di-headphone tša seyalemoya, o ka rata go iša modumo tlase ka mo go lekanego e le gore o kgone go kwa medumo yeo e go dikologilego. Ge e ba seyalemoya sa gago sa ka koloing modumo wa sona o le tekanyong ya godimo kudu moo o bipago tsela e tlwaelegilego ya go boledišana, se e ka ba sešupo sa gore se godimo kudu moo se ka gobatšago bokgoni bja gago bja go kwa. Ditsebi di lemoša gore, go tšea lebaka la diiri tše pedi go ya go tše tharo o theeditše modumo wa di-decibel tše 90 go ka gobatša ditsebe tša gago. Go kgothaletšwa gore go dirišwe didirišwa tša go tswalela ditsebe goba didirišwa tše dingwe tša go šireletša bokgoni bja go kwa nako le nako ge o le tikologong yeo e nago le lešata.

Batswadi ba swanetše go gopola gore bana ke bao ba kgongwago ke go gobala ga bokgoni bja go kwa go feta batho ba bagolo. Gopola ka kgonagalo ya kotsi yeo e ka bakwago ke dibapadišwa tšeo di dirago lešata. Ee, modumo woo o dirwago ke sebapadišwa o ka fihla go di-decibel tše 110!

Ditsebe tša rena ke tšeo di kwago bohloko gabonolo, ke tše dinyenyane gomme ke didirišwa tše di makatšago. Ka tšona re kgona go kwa medumo e fapa-fapanego le e mebotse ya lefase leo le re dikologilego. Ka kgonthe, mpho ye e bohlokwa ya go kgona go kwa ke yeo e swanelwago ke go šireletšwa.

[Lepokisi go letlakala 13]

Tekanyo ya Di-decibel tša Medumo e Mengwe Yeo e Tlwaelegilego

• Go hema—di-decibel tše 10

• Go seba-seba—di-decibel tše 20

• Poledišano—di-decibel tše 60

• Nakong ya leema-ema la dinamelwa—di-decibel tše 80

• Sedirišwa sa go tswaka dijo—di-decibel tše 90

• Setimela seo se fetago—di-decibel tše 100

• Saga ya mohlagase—di-decibel tše 110

• Sefofane seo se fetago—di-decibel tše 120

• Modumo wa sethunya—di-decibel tše 140

[Lepokisi go letlakala 14]

O ka ba o Lahlegelwa ke Bokgoni bja Gago bja go kwa ge e ba o

• Oketša modumo wa seyalemoya goba TV eupša ba bangwe ba e hwetša o le godimo ka tsela ya go hlodia

• Tšwela pele o kgopela ba bangwe go bušeletša seo ba se boletšego

• Šinyalala gantši, o inamela pele goba o retolla hlogo ya gago e le gore o kgone go kwa motho yo a bolelago le wena

• E-na le bothata bja go kwa dipokanong tša phatlalatša goba ge go e-na le lešata leo le diregago, go swana le dipokanong tša bogwera goba lebenkeleng leo le nago le batho ba bantši

• Ithekga gantši ka batho ba bangwe gore ba go botše seo se boletšwego

[Seswantšho go letlakala 13]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Tsebe ya ka ntle (auricle)

Marapo a mararo ka tsebeng ya ka gare

Moropana wa tsebe

Kgopanatsebe

Megalatšhika yeo e yago bjokong