Go Dumelelanya Thutamahlale le Bodumedi

“Thutamahlale le bodumedi [ga] di sa lebelelwa e le tšeo di sa dumelelanego.”—The Daily Telegraph ya London, ya May 26, 1999.

BOBEDI thutamahlale le bodumedi, ka dibopego tša tšona tšeo di tsepamego kudu boitshwarong, di akaretša lesolo la go tsoma therešo. Thutamahlale e utolla lefase leo le nago le thulaganyo yeo e kgahlišago, legohle leo le nago le ditšhupo tšeo di sa swanego tša thulaganyo e bohlale. Bodumedi bja therešo bo dira gore dikutollo tše e be tša bohlokwa ka go ruta gore monagano wa Mmopi ke wona o tšweleditšego dibopego tšeo di bonagalago lefaseng la kgonthe.

Francis Collins yo e lego rathutaphedi wa dimolekule o re: “Ke hlokometše gore kwešišo ya-ka ya thutamahlale e humišitšwe kudu ke bodumedi.” O tšwela pele ka gore: “Ge ke utolla selo se sengwe ka dikarolwana tša motho tša leabela, ke ba le maikwelo a makalo a go makalela go se kwešišege ga bophelo, gomme ka ipotša gore, ‘Mmalo, ke Modimo feela a tsebilego se e sa le pele.’ Ke maikwelo a mabotse kudu le ao a kgomago, ao a nthušago go leboga Modimo le go dira gore thutamahlale e ntlišetše kgotsofalo le go feta.”

Ke’ng seo se ka thušago motho go dumelelanya thutamahlale le bodumedi?

Lesolo Leo le Tšwelago Pele

Amogela mellwane: Ga go bonagale lesolo la rena la go tsoma dikarabo mabapi le legohle leo le se nago bofelo, lefau-fau le nako le tla fela kgaufsinyane. Rathutaphedi Lewis Thomas o itše: “Lesolo le le ka se fele ka ge batho e le bao go fagahlela ga bona go tseba go sa kego go kgotsofatšwa, ba tsoma dilo le go leka go di kwešiša. Le ka mohla re ka se kgone go hwetša tharollo dipotšišong. Ga ke nagane gore go tla ba le nako le ge e le efe ya makgaola-kgang moo batho bohle ba  tla ikwago ba imologile gomme ba tla bolelago gore, ‘Bjale re kwešiša ditaba ka moka.’ Re tla dula re sa di kwešiše.”

Ka mo go swanago, ge go e-tla tabeng ya therešo ya bodumedi, ga go na mafelelo lesolong la go tsoma tsebo. Yo mongwe wa bangwadi ba Beibele, Paulo, o itše: “Xe e le byale re bôna ka seipone, re sa kwa ka nyêpô . . . Se ke se tsebaxo byale ké boripanyana fêla.”—1 Ba-Korinthe 13:12.

Lega go le bjalo, tsebo e sa felelago yeo e lego mabapi le dipotšišo tša thutamahlale gotee le tša bodumedi ga e re thibele go fihlelela diphetho tše di nago le motheo o mobotse tšeo di theilwego ditherešong tšeo re nago le tšona. Ga re nyake tsebo yeo e tletšego ya mabapi le moo letšatši le tšwago gona e le gore re tle re kgonthišege ka mo go tletšego gore le tla hlaba ka moswana.

Nagana ka ditherešo tšeo di tsebjago: Lesolong la go tsoma dikarabo, re nyaka go hlahlwa ke melao ya  motheo yeo e nago le tlhaologanyo. Ge e ba re sa kgomarele ditekanyetšo tše di phagamego tša bohlatse, re ka lahlega gabonolo lesolong la rena la go tsoma therešo ya thutamahlale le ya bodumedi. Ge e le gabotse, ga go le o tee wa rena yo a ka thomago go seka-seka tsebo ka moka ya tša thutamahlale gotee le dikgopolo, tšeo lehono di tladitšego makgobapuku a magolo. Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele e nea kgobokanyo e bonolo ya dithuto tša moya bakeng sa gore re di hlahlobe. Beibele e thekgwa gabotse ke ditherešo tšeo di tsebjago. *

Lega go le bjalo, mabapi le tsebo ka kakaretšo, go nyakega boiteko bjo mafolofolo bakeng sa go hlaola magareng ga therešo le kakanyo, magareng ga selo sa kgonthe le bofora—thutamahlaleng gotee le bodumeding. Bjalo ka ge mongwadi wa Beibele Paulo a eleditše, re swanetše go gana “diphetolanô tša ba aketšaxo ba re ké yôna tsebô.” (1 Timotheo 6:20) Gore re dumelelanye thutamahlale le Beibele, re swanetše go nagana ka ditherešo, gomme ka go dira bjalo re tla be re phema boikgopolelo le kakanyetšo, ke moka ra seka-seka kamoo therešo e nngwe le e nngwe e thekgago le go tlaleletša e nngwe ka gona.

Ka mohlala, ge re kwešiša gore Beibele e diriša lentšu “letšatši” bakeng sa go emela mabaka a fapa-fapanego a nako, re bona gore pego ya matšatši a tshela a tlholo go Genesi ga se ya swanela go lwantšhana le phetho ya tša thutamahlale ya gore lefase le na le nywaga e ka bago dimilione tše dikete tše nne le seripa. Go ya ka Beibele, lefase le be le dutše le le gona ka nako yeo e sa bolelwago pele ga ge matšatši a tlholo a ka thoma. (Bona lepokisi “Matšatši a Tlholo—Na le Lengwe le le Lengwe le Tšere Diiri tše 24?”) Gaešita le ge thutamahlale ka boyona e iphošolla  le go šišinya nywaga ya go se swane bakeng sa polanete ya rena, dipolelo tšeo di lego ka Beibeleng e sa dutše e le tša therešo. Go e na le go ganetša Beibele, thutamahlale tabeng ye gotee le ditabeng tše dingwe tše dintši ge e le gabotse e re nea tsebo e lekanego ya tlaleletšo mabapi le lefase la kgonthe, la gona bjale gotee le la nakong e fetilego.

Tumelo, e sego go dumela tšohle: Beibele e re nea tsebo ka Modimo le merero ya gagwe yeo e ka se kego ya hwetšwa mothopong le ge e le ofe o mongwe. Ke ka baka la’ng re swanetše go e bota? Beibele ka boyona e re laletša gore re hlahlobe go nepagala ga yona. Ela hloko go nepagala ga yona go tša histori, go ba ga yona e šomago, go lebantšha taba ga bangwadi ba yona le go botega ga yona. Ka go nyakišiša go nepagala ga Beibele, go akaretša le dipolelo tša sebopego sa tša thutamahlale, e lego tšeo di kgodišago le go feta, go phethagala mo go sa fošego ga diporofeto tše makgolo-kgolo go theoša le mehla le go ba go fihla mehleng ya rena lehono, motho a ka dumela ka go tia go yona e le Lentšu la Modimo. Go ba le tumelo Beibeleng ga se go dumela tšohle eupša ke potego yeo e hlatsetšwego go nepagaleng ga dipolelo tša Mangwalo.

Hlompha thutamahlale; ela hloko tumelo: Dihlatse tša Jehofa di laletša batho ba menagano yeo e bulegilego, bobedi ba thutamahlale le ba bodumedi, go tšea karolo lesolong la kgonthe la go tsoma therešo ditikologong ka bobedi. Dihlatse diphuthegong tša tšona di kgothaletša tlhompho e botse ya go hlompha thutamahlale le dinyakišišo tša yona tšeo di hlatsetšwego gotee le tumelo e tseneletšego ya gore therešo ya bodumedi e ka hwetšwa feela ka Beibeleng, yeo ka go lebanya le ka bohlatse bjo bontši e ipolelago gore ke Lentšu la Modimo. Moapostola Paulo o itše: ‘Ge mola le tlelwa ke lentšu la Modimo le le bego le bolelwa ke rena, ga le a ka la le amogela e le lentšu la batho, eupša e le la Modimo.’—1 Ba-Thesalonika 2:13.

Ke therešo, go etša ge go le bjalo ka thutamahlale, maaka ao a gobatšago le mekgwa di šwahletše bodumeding. Ka baka leo, go na le bodumedi bja therešo le bodumedi bja maaka. Ke ka baka leo batho ba bantši ba tlogetšego bodumedi bjo bo rulagantšwego le bjo bo nago le tutuetšo e kgolo gore e be ditho tša phuthego ya Bokriste ya Dihlatse tša Jehofa. Ba ile ba nyamišwa ke go gana ga madumedi ao ba bego ba le go ona pele go lwantšha metlwae ya batho le dinonwane e le gore ba ka amogela therešo yeo e hweditšwego goba e utolotšwego.

Go oketša moo, Bakriste ba therešo ba hwetša morero wa kgonthe bophelong, woo o theilwego tsebong e tseneletšego ya go tseba Mmopi, bjalo ka ge e utolotšwe ka Beibeleng gotee le ya merero ya gagwe yeo go boletšwego ka yona bakeng sa batho le polanete yeo re phelago go yona. Dihlatse tša Jehofa di kgotsofaditšwe ka dikarabo tše di kwagalago le tšeo di theilwego Beibeleng tša dipotšišo tšeo di swanago le, Ke ka baka la’ng re le mo? Re lebile kae? Di tla thaba ka kudu go abelana le wena tsebišo ye.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 10]

Matšatši a Tlholo—Na le Lengwe le le Lengwe le Tšere Diiri tše 24?

Bakgomaredi ba bangwe ba tumelo ba bolela gore thuto ya tlholo go e na le tlhagelelo ke yona e hlalosago histori ya pele ga ge motho a e-ba gona. Ba bolela gore tlholo ya kgonthe ka moka ga yona e tšweleditšwe ka matšatši a tshela feela ao ka le tee la ona le nago le diiri tše 24 nakong e itšego magareng ga nywaga e 6 000 le 10 000 e fetilego. Eupša ka go dira bjalo, ba tšwetša pele thuto yeo e sego ya mangwalo yeo e dirilego gore batho ba bantši ba kwere Beibele.

Na letšatši ka Beibeleng ka mehla ke la diiri tše 24 tša kgonthe ka botelele? Genesi 2:4, (NW) e bolela ka “letšatši leo Jehofa Modimo a dirilego lefase le legodimo.” Letšatši le letee le akaretša matšatši ka moka a tshela a tlholo ao go bolelwago ka wona go Genesi kgaolo 1. Go ya ka tirišo ya Beibele, letšatši ke lebaka leo le etšwego la nako gomme e ka ba nywaga e sekete goba nywaga e dikete tše dintši. Matšatši a tlholo a Beibele a dumelela phetho ya gore letšatši le lengwe le le lengwe la tlholo le tšere lebaka la nywaga e sekete. Go oketša moo, lefase le be le šetše le le gona pele matšatši a tlholo a ka thoma. (Genesi 1:1) Ka gona, tabeng ye pego ya Beibele e dumelelana le thutamahlale ya therešo.—2 Petro 3:8.

Ge a hlalosa ka dipolelo tše di bontšhago gore matšatši a tlholo e be e le a botelele bja diiri tše 24 tša kgonthe, rathutaphedi wa dimolekule Francis Collins o bolela gore: “Thuto ya tlholo e dirile tshenyo e kgolo dikgopolong tše dikgolo tša tumelo go feta selo le ge e le sefe historing ya mehleng yeno.”

[Lepokisi go letlakala 11]

Na Thutamahlale e Kgomaretše Boemo bjo bo Phagamego bja Boitshwaro?

Ka mo go kwešišegago, bodumedi bo lahlilwe ke batho ba bantši ba thutamahlale ka baka la go ganetša ga bjona tšwelopele ya tša thutamahlale, pego ya bjona e nyamišago le boikaketši bja bjona gotee le sehlogo sa bjona. Moprofesara wa thutaphedi ya diphedi tše dinyenyane kudu John Postgate o bontšha gore: “Madumedi a lefase a . . . tlišitše bošoro bja go dirwa ga batho dihlabelo, dintwa tša bodumedi, dipolao tše di rulagantšwego tša mašaba a sa kgonego go itšhireletša le makgotla a dikotlo tša bohlanogi. Lefaseng la mehleng yeno lehlakore le leo le sa kgahlišego la bodumedi le fetogile le kotsi. Ka go fapana le thutamahlale, bodumedi ga se bjo bo sa tšeego lehlakore.”

Ge re bapiša lehlakore leo le seo go naganwago gore ke go swanelega, go ba le maikemišetšo le boitshwaro bjo bo laolwago ke khutšo bja thutamahlale, Postgate o bolela gore “thutamahlale e kgomaretše boemo bjo bo phagamego bja boitshwaro.”

Na ka kgonthe thutamahlale e kgomaretše boemo bjo bo phagamego bja boitshwaro? Karabo ke aowa. Postgate ka boyena o dumela gore “ditšhaba tša thutamahlale le tšona di lebeletšana le mona, megabaru, kgethollo le lehufa.” O oketša ka gore “bo-rathutamahlale ba mmalwa ba ipontšhitše ba e-na le bokgoni bja go bolaya leineng la nyakišišo, bjalo ka ge go diregile kua Jeremane ya Nazi le dikampeng tša kgolego tša ma-Japane.” Ge National Geographic e be e abela mmegi wa ditaba yo e lego monyakišiši gore a dire nyakišišo mabapi le kamoo go tlilego ka gona gore bofora bja tša mešaletša bo ngwalwe e le therešo makasineng wa yona ka noši, mmegi wa ditaba o ile a bolela ka “nonwane ya sephiri seo se fošagetšego le go bota mo go lebišitšwego mo go fošagetšego, dintwa tša mahlo a mahwibidu gare ga batho bao ba phegelelago dikgopolo tša bona ka noši, batho bao ba itirago gore ba bonagale e le ba bohlokwa go feta kamoo ba lego ka gona, go iphora ka lefela, dikakanyetšo tša go hloka tsebo, diphošo tša batho, bonganga, boradia, lesebo, maaka [le] tsogo-le-kobong.”

Ke therešo gore thutamahlale ke yona e neilego batho didirišwa tše di boifišago tša ntwa, tše bjalo ka dikhunkhwane tšeo di bakago bolwetši tšeo di ka dirišwago e le dibetša, kgase ya mpholo, dibetša, dipomo tšeo di laolwago ka mahlasedi le dipomo tša nuclear.

[Seswantšho go letlakala 8, 9]

Ant Nebula (Menzel 3), go tšwa go Thelesekopo ya Lefau-faung ya Hubble

[Mothopo]

NASA, ESA and The Hubble Heritage Team (STScI/AURA)

[Diswantšho go letlakala 9]

Thutamahlale e utollotše lefase leo le tletšego ditšhupo tšeo di sa swanego tša tlhamo e bohlale

[Seswantšho go letlakala 10]

Dihlatse tša Jehofa di kgothaletša tlhompho ya go hlompha thutamahlale ya kgonthe le tumelo ya kgonthe ya go dumela Beibele