Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bokgoba—Tlaišego e sa Dutše e Tšwela Pele

Bokgoba—Tlaišego e sa Dutše e Tšwela Pele

Bokgoba—Tlaišego e sa Dutše e Tšwela Pele

NA BOKGOBA bo hweletše? Batho ba bantši ba rata go nagana bjalo. Lentšu lona leo le tliša monaganong diswantšho tše di boifišago tša bošoro le tlaišego. Lega go le bjalo, go ya ka dikgopolo tša ba bantši diswantšho tšeo ke tša nakong e fetilego. Ka mohlala, ba bangwe ba nagana ka dikepe tša makgoba tša nywaga-kgolong e fetilego—dikepe tše di llago tša mapolanka tšeo di tletšego wa go falala ka dipalo tše dikgolo tša batho bao ba tšhogilego, ba pitlagane ka tsela yeo e nyakilego e sa akanyege.

Ke therešo gore dikepe tše bjalo ga di sa thala ka mawatleng gomme ditumelelano tša mehleng yeno tša ditšhaba-tšhaba di thibela mohuta woo wa bokgoba. Lega go le bjalo, bokgoba ga se bja hwelela. Mokgatlo wa ditshwanelo tša batho wa Anti-Slavery International o akanyetša gore batho ba dimilione tše 200 ba sa dutše ba phela sebopegong se itšego sa bokgoba. Ba šoma maemong ao e ka bago e le a mabe kudu go feta ao makgoba a nywaga-kgolong e fetilego a bego a šoma ka tlase ga ona. Ge e le gabotse, baseka-seki ba bangwe ba phetha ka gore “batho ba bantši lehono ba bokgobeng go feta nakong le ge e le efe historing.”

Dipego tša makgoba a mehleng yeno ke tšeo di kwešago pelo bohloko. Kanji * yo a nago le nywaga e lesome feela, o dišetša beng ba gagwe ba šoro dikgomo letšatšing le lengwe le le lengwe, bao ba mmethago ka mehla. O hlalosa gore: “Ge e ba ke bile le mahlatse ke hwetša seripana sa borotho bja kgale, go sego bjalo ke fetša letšatši ka moka ke se ka ja. Ga se ka ka ka lefša bakeng sa mošomo wa-ka ka gobane ke lekgoba gape ke karolo ya phahlo ya bona. . . . Bana bao ba lekanago le nna ba bapala le bana ba bangwe gomme nka upša ka kgetha go hwa go e-na le go phela bophelo bjo bjo bo boifišago.”

Go swana le Kanji, makgoba a mehleng ya lehono gantši ke bana goba basadi. Ba šoma ka thata ba sa rate go dira dikhapete, go aga ditsela, go sega moba gaešita le go šoma bjalo ka bagweba-ka-mmele. Ba ka rekišwa ka tšhelete e nyenyane e lekanago R120. Bana ba bangwe ba bile ba rekišetšwa bokgobeng ke batswadi ba bona ka noši bakeng sa go lefa melato yeo go ka bago thata go e lefa.

Na o hwetša dipego tše bjalo e le tše ferekanyago? Ga se wena o nnoši o ikwago ka tsela ye. Ka pukung ya gagwe ya Disposable People, mongwadi Kevin Bales o hlalosa gore: “Bokgoba ke selo seo se hlabišago dihlong. Ga se feela go utswa modiro wa motho yo mongwe; ke go utswa bophelo ka moka bja motho.” Ka baka la go ba sehlogo ga batho bathong ba bangwe, ke lebaka lefe leo re nago le lona la go dumela gore tlaišo ya bokgoba e tla ka ya fela? Potšišo ye e na le mo gontši mo e go kgomago ka gona go feta kamoo o ka bago o nagana ka gona mathomong.

Bjalo ka ge re tla bona, go na le dibopego tše di fetago setee tša bokgoba. Bokgoba bo na le dibopego tše dintši tše di sa swanego, tšeo tše dingwe tša tšona di kgomago motho yo mongwe le yo mongwe yo a phelago. Ka gona ka moka ga rena re nyaka go tseba ge e ba khutšo ya kgonthe e tla ka ya tla bathong. Eupša sa pele, anke re hlahlobeng histori e kopana mabapi le kgwebo ya makgoba a batho.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 4 Ga se leina la gagwe la kgonthe.

[Diswantšho go letlakala 19]

Basadi le bana bao ba diilago ke kgale ba rekišwa kgwebong ya makgoba

[Methopo]

Top photo: UN PHOTO 148000/Jean Pierre Laffont

U.S. National Archives photo