Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Phema Molaba wa go Petšha

Phema Molaba wa go Petšha

Phema Molaba wa go Petšha

“Go petšha ga se gwa kgoma bophelo bja-ka bjo bobotse bja mmele, gomme ka mehla ke be ke laola tšhelete yeo ke bego ke e diriša go petšheng. Eupša ke a dumela gore nako le nako ge ke be ke bapala papadi ya matengwa, ka mehla ke be ke kgetha dinomoro tšeo ke bego ke di lebelela e le dinomoro tša-ka tša mahlatse.”—Linda.

BAPETŠHI ba bantši ba ba le tumelo dinomorong tša mahlatse goba diphekong tša mahlatse. Ba ka no ba ba sa tsebe gore ba lebelela ditumela-khwele tša bona e le tša bohlokwa kudu, eupša ba ka di phegelela go sa šetšwe seo.

Bapetšhi ba bangwe ba tloga ba rapela Modimo, ba mo kgopela gore a ba thuše go fenya papading yeo ba e kgethilego. Lega go le bjalo, Beibele e bolela ka go se amogele ga Modimo bao ba bolelago gore ba a mo rapela eupša e le bao ba “beakanyago tafola ya modimo wa Mahlatse.” (Jesaya 65:11, NW) Ee, Modimo o hloile mekgwa yeo e godišago tumela-khwele ya mahlatse. Go petšha ka bogona go kgothaletša go holofela lefeela go seo se bitšwago Mohumagadi wa Mahlatse.

Le gona, go petšha go godiša lerato la go rata tšhelete ka go hloka dihlong. Lekokong la mehleng yeno leo le kgomegilego kudu ka mešomo ya boiphedišo, tšhelete ka boyona e fetogile modimo wa tlaleletšo gomme go petšha e le mokgwa wo o tumilego wa go mo rapela. Dikereke tše mpsha tše dikgolo ke dikhasino tšeo di kgahlišago, gomme tumelo e mpsha ya motheo ke gore megabaru e lokile. Banyakišiši ba hweditše gore palo e kgolo kudu ya batho bao ba etelago dikhasinong ba bolela gore ba dira bjalo e sego bakeng sa go ithabiša goba bakeng sa tikologo, eupša bakeng sa go thopa “tšhelete e ntši kudu.” Lega go le bjalo, Beibele e lemoša ka gore: “Xobane mexabaru ké wôna modu wa bobe ka moka; xomme ba bangwê ba xo kêkêla xo tšôna ba aroxile tumêlô ba ikôbêla mehlakô e mentši.”—1 Timotheo 6:10.

Go 1 Ba-Korinthe 6:9, 10 Beibele e bolela ka go se pepetletše gore: “Lesang xo iphora: Ba medimo e šele, . . . le ba mexabaru, . . . xa ba na kabêlô mmušong wa Modimo.” Megabaru ga se feela bolwetši bjo bo fokodišago bja tša leago; ke bolwetši bjo bošoro bja moya—eupša bolwetši bjo bo alafegago.

Ba Hweditše Matla a go Fetoga

“Kazushige yo go boletšwego ka yena sehlogong sa mathomo o gopola gore: “Ke ile ka leka go tlogela go petšha ka makga a mantši. Ke ile ka lemoga gore go petšha le bagwera ba-ka mokatong wa dipere go be go senya lapa la-ka. Ka mehla ke be ke lahlegelwa ke tšhelete le ge e le efe yeo ke bego ke e thopile. Ke ile ka ba ka petšha ka tšhelete yeo mosadi wa-ka a bego a e boloketše go belegwa ga morwa wa rena wa bobedi gomme mafelelong ke ile ka thoma go petšha ka tšhelete ya khamphani. Ka baka leo, ke ile ka lahlegelwa ka mo go feletšego ke boitlhompho. Gantši mosadi wa-ka o be a lla le go nkgopela gore ke tlogele go petšha, eupša go be go le thata go tlogela.”

Ka gona, Kazushige o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. O re: “Ge ke dutše ke bala Beibele ka mo go oketšegilego, ke moo ke ilego ka ba le kholofelo e oketšegilego ya gore Modimo o gona le gore ke tla holwa ke go mo kwa. Ke ile ka ikemišetša gore ka matla ao Modimo a a neago, ke tla tlogela go petšha. Seo se ilego sa mmakatša ke gore ga se ka tlogela feela go petšha, eupša ke ile ka ba ka go hloya. Mo nakong ye ge ke nagana ka tlalelo yeo go petšha ga-ka go ilego gwa e bakela lapa la-ka, pelo ya-ka e kwa bohloko kudu. Ke leboga Jehofa Modimo gakaakang ge a ile a nthuša go fediša temalelo ya-ka ya go lemalela go petšha le gore o nthuša go phela bophelo bjo bo nago le morero!”—Ba-Hebere 4:12.

John yoo le yena go boletšwego ka yena sehlogong sa mathomo, ka mo go swanago o ile a thoma go ithuta Beibele. O a gopola: “Go ithuta ga-ka Beibele go nthušitše go lekodišiša maemo a-ka ka lefsa. Ka lekga la pele, ke ile ka lemoga e le ka kgonthe tshenyo yeo go petšha ga-ka go bego go e bakela nna le lapa la-ka. Ke ile ka lemoga gore go petšha go godiša mokgwa wa boithati le wa megabaru bathong—e lego dika tšeo Jehofa a di hloilego. Ge ke dutše ke tšwela pele ka thuto ya-ka, lerato la-ka la go rata Jehofa le ile la nnea matla a go itokolla go petšheng. Ke be ke thomile go petšha ka ge ke be ke kganyoga kudu bophelo bjo bokaone. Ka ge bjale ke tlogetše go petšha gomme ke thabela go hlankela Jehofa, kganyogo yeo e kgotsofaditšwe.”

Mosadi wa John e lego Linda le yena o ile a phetha ka go tlogela go petšha. O re: “Go be go se bonolo. Eupša ka morago ga gore nna le monna wa-ka re thome go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, ke ile ka ithuta go lebiša tlhokomelo dilong tša bohlokwa kudu bophelong. Ga se ka ithuta feela go rata dilo tšeo Modimo a di ratago, eupša ke ile ka ithuta le go hloya dilo tšeo a di hloilego, go akaretša le dibopego ka moka tša megabaru. Go tlaleletša go thabeleng bophelo bjo bo nago le morero kudu, ke na le tšhelete e oketšegilego sekhwameng sa-ka.”—Psalme 97:10.

Ka go godiša tswalano le Jehofa Modimo, le wena o ka hwetša matla le bohlale bjo bo nyakegago bakeng sa go phema molaba wa go petšha. Go dira bjalo go tla kaonefatša boemo bja gago bjo bokaone bja tša ditšhelete, le bophelo bja gago bjo bobotse bja maikwelo le bja moya. Ke moka o tla thabela go iponela ka noši go rereša ga mantšu ao a begilwego go Diema 10:22, (PK) a rego: “Tšhegofatšo ya Jehofa e a humiša, gomme ga e ekeletšwe ka bohloko.”

[Ntlhakgolo go letlakala 11]

Megabaru ga se feela bolwetši bjo bo fokodišago bja tša leago; ke bolwetši bjo bošoro bja moya

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 9]

Go Petšha le Matla a Phagametšego a Tlhago

Ka pegong yeo e yago go National Gambling Impact Study Commission, banyakišiši ba Yunibesithing ya Duke ba ile ba bolela ka tswalano magareng ga tsela yeo go petšha go bapatšwago ka gona le go dumela matleng a phagametšego a tlhago. Pego e re: “Dipapatšo tše dintši tša matengwa di sekametše go rateng dilo tše di bonagalago . . . Lega go le bjalo, le ga se lerato la go rata dilo tše di bonagalago leo le tlišwago ke go šoma ka thata le ka kgotlelelo, eupša go e na le moo, ke la medingwana le la mabone a maleatlana, leo le theilwego dikholofelong, ditorong le ditumela-khweleng. Le gona, mosepediši yo mongwe le yo mongwe wa matengwa o tseba gore bontši bja barekedi ba gagwe ba potego ba theile go petšha ga bona ditumela-khweleng tša bona, dikarateng tša dinaledi, didupeng le ‘dipukung tša ditoro’ tše di hlomphegago tšeo di lokeletšago dinomoro tše di sepedišanago le maina, matšatši-kgwedi le ditoro. Go e na le go gatelela gore dinomoro ka moka di na le kgonagalo e swanago ya gore di ka kgethwa le gore go bapala dinomoro tšeo di tlwaelegilego go tla fokotša tšhelete yeo motho a swanetšego go e hwetša papading yeo go yona tšhelete e arolelwago batho ka moka bao ba petšhitšego, mekgatlo ya matengwa e kgethile go kgothaletša babapadi go kgetha (le go kgomarela) ka noši dinomoro tše bohlokwa.”

[Diswantšho go letlakala 10]

“Lerato la-ka la go rata Jehofa le ile la nnea matla a go itokolla go petšheng.”—John

“Go tlaleletša go thabeleng bophelo bjo bo nago le morero kudu, ke na le tšhelete e oketšegilego sekhwameng sa-ka.”—Linda

[Diswantšho go letlakala 10]

“Seo se ilego sa mmakatša ke gore ga se ka tlogela feela go petšha, eupša ke ile ka ba ka go hloya.”—Kazushige