Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na go na le Tharollo?

Na go na le Tharollo?

Na go na le Tharollo?

OSWANETŠE go dira’ng ka selo seo o sa se nyakego? “Go fo se lahla” go bonagala e le tharollo e bonolo le e lego molaleng. Lega go le bjalo, go lahla ditlakala ga se ka mehla go lego bonolo. Di swanetše go lahlwa kae? Mokgatlo wa tša tikologo wa Italy o akanyetša gore lepotlelo la galase leo le lahletšwego ka lewatleng le tla tšea nywaga e 1 000 go bola. Ka mo go fapanego, dipampiri di tla bola lebakeng la dikgwedi tše tharo feela. Kutwana ya sekerete e šilafatša lewatle lebaka la nywaga e fihlago go e 5; mekotlana ya polasitiki, lebaka la nywaga e 10 go ya go e 20; dilo tšeo di dirilwego ka naelone, lebaka la nywaga e 30 go ya go e 40; ditšhitswana, lebaka la nywaga e 500; gomme polystyrene, lebaka la nywaga e 1 000.

Tekanyo ya ditlakala tše bjalo e oketšegile kudu. Mehleng yeno mafelo a tša kgwebo a na le dilo tše dintši tšeo a di rekišago gomme lefase la papatšo le nyaka go re dira gore re dumele gore re di nyaka ka moka. Kuranta ya Brithania ya The Guardian e bolela ka boripana gore: “Babapatši ba re thuša go kgotsofatša dinyakwa tšeo re bego re sa tsebe gore re na le tšona.” Ka kgonthe, re lekega gore re reke dilo tša morago-rago mmarakeng, ka go boifa gore re tla lahlegelwa ke sebaka sa go leka selo se sefsa. Ka kgonthe, lefaseng la papatšo polelwana “selo se sefsa” e bolela “selo se sekaone le sa maemo a godimo,” mola “sa kgale” e bolela “selo sa maemo a tlase le seo se fetilwego ke nako.”

Ka gona, gantši re kgothaletšwa go reka selo se sefsa go e na le go lokiša selo sa kgale. Go bolelwa gore go reka dilo tše difsa legatong la tša kgale ke mo go šomago kudu le mo go seketšago tšhelete go feta go di lokiša. Seo ke therešo ka dinako tše dingwe. Lega go le bjalo, gantši go lahla dilo tša kgale le go reka tše difsa legatong la tšona ke mo go bitšago tšhelete e ntši le mo go sa nyakegego.

Ditšweletšwa tše dintši lehono di diretšwe gore di lahlwe. Go ka ba thata go di lokiša—e lego ntlha yeo o swanetšego go dula o e gopola ge o reka dilo. Makasine wa bareki wa Jeremane o itše: “Tekanyo ya nako ya setšweletšwa se sengwe le se sengwe e tšwela pele e fokotšega. Seo se bego se le nakong maabane e ba seo se fetilwego ke nako lehono gomme gantši se lahlelwa ditlakaleng. Ka gona, ditšweletši tša bohlokwa letšatšing le lengwe le le lengwe di feleletša e le ditlakala tšeo di se nago mohola!”

Na go reka mo go bjalo ka moka moo go se nago taolo go hola moreki e le ka kgonthe? Ge e le gabotse, dikgwebo tšeo di ikemišeditšego go hwetša tšhelete ke tšona di holwago ke se. Die Weltwoche ya beke le beke ya Switzerland e re: “Go wa ga tša boiphedišo go tla kgonthišetšwa ge e ba batho bohle ba be ba ka diriša diphahlo tša bona le dikoloi bophelo ka moka goba gaešita le lebaka la botelele bjo bo lego gabedi go feta kamoo ba dirago ka gona mo nakong ye.” Go wa ga tša boiphedišo ge e le gabotse ga se yona tharollo, ka ge se le sona se be se tla ntšha bareki mošomong. Ka gona-ge, ditharollo tše dingwe ke dife mekgobong ye ya ditlakala?

Go Lahla, go Tsošološa Goba go Fokotša?

Dinaga tše dingwe tša diintaseteri di diriša tharollo e bonolo bakeng sa bothata ka go fo lahla ditlakala tša tšona dinageng tšeo di hlabologago. Ka mohlala, pego e bontšha gore “lefelong le lengwe leo le tumilego gampe kua Nigeria, go ile gwa hwetšwa ditone tše 3 500 tša dikhemikhale tše di nago le mpholo di rotha go tšwa difaking tše di fetago 8 000 tše di rusitšego le go onala, di tšhela mpholo mobung gotee le metseng a ka tlase ga mobu.” Mokgwa o bjalo wa go lahla ditlakala ga go bonale e le tharollo yeo e šomago goba tsela yeo e kganyogegago ya go dirišana le batho ba bangwe.

Go thwe’ng ka go tsošološa dilo tše di sa nyakegego bakeng sa go di diriša nakong e tlago go e-na le go fo di lahla? Ke therešo gore mananeo a bjalo a nyaka gore moreki a aroganye ditlakala ka magoro a sa swanego, e lego selo seo se šetšego se nyakwa ke molao mafelong a mangwe. Bahlankedi ba mmušo ba ka kgopela gore ditlakala di beakanywe ka dihlopha tše bjalo ka pampiri, khatepokisi, tšhipi, galase le ditšhila tšeo di bolago. Ka morago go ka nyakega gore digalase di beakanywe go ya ka mebala.

Go molaleng gore go tsošološwa ga dilo go na le mehola. Puku ya 5000 Days to Save the Planet e bolela gore go tsošološa aluminiamo “go seketša tekanyo e kgolo ya matla” gomme go ka “fokotša tshenyo ya tikologo yeo e bakwago ke bauxite yeo e hwetšwago ge go epša meepong.” Puku e oketša ka gore: “Bakeng sa tekanyo e lekanago ya dipampiri yeo e tšweletšwago, mogato wa go e tsošološa o diriša seripa sa tekanyo ya matla ao a dirišwago ge e tšweletšwa gotee le karolo ya lesome ya meetse. . . . Dilo tše dintši tše di lahlilwego di ka kgoboketšwa, tša tsošološwa gomme tša dirišwa gape. . . . Gaešita le moo diintaseteri di sa kgonego go diriša gape ditlakala tša tšona ka noši, ka dinako tše dingwe di ka di tsošološetša go dirišwa ke diintaseteri tše dingwe . . . Kua Holland kgokagano ya go ananya ditlakala e be e dutše e šoma ka katlego ga e sa le go tloga mathomong a bo-1970.”

Go e na le go tsoma ditsela tša go lahla ditlakala, mebušo e mengwe e gatelela kudu taba ya go thibela go lahlwa ga ditlakala di sa tloga fase. Puku yeo go sa tšwago go bolelwa ka yona e lemoša gore “go nyakega gore go gatwe mogato ka go akgofa” ge e ba batho ba tla “tšwa lekokong la batho bao ba fogo lahla dilo . . . go ya go beng lekoko la batho le le seketšago leo le lekanyetšago go lahleng ditlakala le go fokotša go diriša ga lona ditšweletšwa.”

Lega go le bjalo, bao ba nyakago go “tšwa lekokong la batho bao ba fogo lahla dilo” ba tla swanelwa ke go ikemišetša go diriša dithoto tšeo ba di rekago nako e telele ka mo go kgonegago, gomme ba di lahle ge feela di se sa lokišega. Dilo tšeo ba se sa di nyakago eupša di sa dutše di ka dirišwa di swanetše go fetišetšwa go ba bangwe bao ba ka di dirišago. Ofisi ya Darmstadt ya Öko-Institut (Institute for Applied Ecology [Mokgatlo wa Tswalano e Holago ya Diphedi le Tikologo ya Tšona]) ya Jeremane, e lekanyetša gore lapa leo le kgomarelago ka go se fetoge molao wa motheo wa gore “Diriša selo go e na le go reka se sengwe” le tla tšweletša ditlakala tše di lego ka tlase ga tša lapa le le lego boemong bjo bo itekanetšego ka 75 lekgolong.

Eupša na ke malapa a lekanego ao a tlago go kgomarela molao o bjalo wa motheo? Go bonagala go se bjalo. Bothata bja batho bja ditlakala e fo ba sešupo sa ditaba tše dingwe tše dikgolo. Lekokong la mehleng yeno la batho bao ba fogo lahla dilo, batho ba bantši ba amogetše seo re ka se bitšago kgopolo ya go fo lahla dilo. Anke re hlahlobeng boemo bjoo bja kgopolo—gotee le maemo a sego kae a feteletšego ao bo ka a bakago.

Dikotsi tša Kgopolo ya go fo Lahla Dilo

Kgopolo ya go fo lahla dilo e ka fetela ka kua ga go senya ganyenyane. E ka dira gore batho ba hloke tebogo le go ba bao ba sa naganelego, mo e lego gore ba fo senya dijo tšeo di sego tša jewa le ditšweletšwa tše dingwe. Batho bao ba nago le boithati le bao ba tutuetšwago ke mekgwa e lego nakong le dikgetho tše di sa rego selo tša motho ka noši gotee le dilo tšeo ba sa di ratego, ba ka dula ba ikwa ba gapeletšega go reka diaparo, diphahlo le dilo tše dingwe tše difsa legatong la tša kgale.

Lega go le bjalo, kgopolo ya go fo lahla dilo e ka fetela ka kua ga dilo feela. Lenaneo la Jeremane leo le swaraganego le go dirišwa ga thoto ya ka ntlong yeo e lahlilwego le sa tšwa go bega gore: “Tsela yeo re swarago thoto ya ka phapošing ya bodulo yeo e se sa re kgahlago gomme e lahlwa ka morago ga nywaga e mehlano gore go rekwe e mpsha legatong la yona, e swana le tsela yeo re swarago batho ka gona. Taba-kgolo ke gore batho ba gabo rena ba tla kgotlelela se ka nako e telele gakaakang.” Pego e hlalosa gore: “Gatee-tee ge motho a se sa kgona go ntšha ka ga tšhwene, go tsenywa yo mongwe legatong la gagwe. Se ke ka gobane go e-na le bašomi ba bantši bao ba hwetšagalago!”

Ka pukung ya gagwe ya Earth in the Balance, yo e kilego ya ba Motlatša-mopresidente wa United States Al Gore o ile a botšiša potšišo e swanetšego e rego: “Ge e ba re thomile go lebelela dilo tšeo re di dirišago e le tšeo di ka lahlwago, na ka mo go swanago re fetotše tsela yeo re naganago ka gona ka magagabo rena? . . . Na ge nako e dutše e sepela re ile ra lahlegelwa ke go lebelelana ka go godišana?”

Batho bao ba lahlegelwago ke tebogo le tlhompho bakeng sa ba bangwe mohlomongwe ba tla hwetša go le bonolo—e bile ba se na molato—go lahla bagwera goba balekane ba lenyalo. Ge e hlalosa ka tsela ye ya go nagana, kuranta ya Jeremane Süddeutsche Zeitung e re: “Gabedi ka ngwaga re reka diaparo tše difsa, nywageng e mengwe le e mengwe e mene re reka koloi e mpsha gomme nywageng e mengwe le e mengwe e lesome re reka thoto e mpsha ya ka phapošing ya bodulo; ngwaga o mongwe le o mongwe re tsoma lefelo le lefsa la maikhutšo; re fetola magae, mešomo le dikgwebo—ka gona ke bjang re ka se fetolego balekane ba rena ba lenyalo?”

Batho ba bangwe lehono ba bonagala ba ikemišeditše go lahla mo e ka bago selo se sengwe le se sengwe ge se šetše se fetogile morwalo. Ka mohlala, nageng e nngwe ya Yuropa palo e akanyeditšwego ya dikatse tše 100 000 le dimpša tše 96 000 di ile tša lahlwa ke beng ba tšona ka 1999. Mmoleledi wa diphoofolo nageng yeo o bolela gore baagi-gotee le yena “ga ba lebelele go ba le seruiwa e le tlamo ya nako e telele. Ba tla reka mpšanyana ka September, gomme ba e lahle [ngwaga ka morago ge ba e-ya maikhutšong] ka August.” Se sebe le go feta ke gore kgopolo ya go fo lahla dilo e fetela le bophelong bja batho ka bobjona.

Go se Hlomphe Bophelo

Batho ba bantši lehono ba bonagala ba nagana gore bophelo bja bona ka noši bo na le mohola o monyenyane e le ka kgonthe. Go bjalo bjang? Ka mohlala, makasine wa Yuropa o sa tšwa go bolela gore go ikemišetša ga bafsa go ipea kotsing go oketšegile nywageng ya morago bjale. Se se ka bonwa go oketšegeng ga go ikemišetša ga bona go tšea karolo dipapading tše di feteletšego. Ba ikemišeditše go ipea kotsing ya go lahlegelwa ke bophelo ka bobjona bakeng sa lethabo la metsotswana feela! Bo-rakgwebo bao ba nyoretšwego go hwetša dipoelo tša ditšhelete ba ikhola ka tshekamelo ye ka phišego. Radipolitiki wa mo-Jeremane o boletše gore batho bao ba kgothaletšago dipapadi tše di feteletšego “gantši ba lebelela go dira tšhelete e le selo sa bohlokwa kudu go feta go phela gabotse ga motho mmeleng le bophelo ka bobjona.”

Le gona, go thwe’ng ka go lahla bophelo bja ngwana yo a sa hlwago a belegwa? Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo o akanyetša gore “lefaseng ka bophara mo e ka bago bana ba dimilione tše 75 bao ba ingwago ngwaga le ngwaga, ge e le gabotse ga go na motho yo a ba nyakago. Go basadi ba bantši go ntšha mpa ke yona tharollo.” Gaešita le ka morago ga ge a belegwe, masea a ba kotsing. Go ya ka kuranta ya Brazil ya O Estado de S. Paulo, “go lahlwa ga bana ditarateng ke mo go oketšegago.” Na go bjalo le lefelong leo o dulago go lona?

Lefaseng la lehono leo le re dikologilego re bona bohlatse bja gore bophelo bja motho gantši bo lebelelwa e le bjo bo sa rego selo, bjo bo se nago mohola, selo seo se ka fogo lahlwa. Re bona tshekamelo ye bošorong bja boithabišo bjo bo tlwaelegilego, moo bao ba bitšwago bagale ba bolayago batho ba bantši bao ba lebelelwago e le ba babe filiming e tee goba lenaneong la TV. Re bona se bosenying bjo bošoro bjo bo tšwelago pele bo fsielela lefase, gotee le mahodu ao a bolaelago bahlaselwa ba ona tšhelete e sa rego selo—goba ka ntle le lebaka le ge e le lefe. Re bile re bona se ditabeng ka dipego tšeo di hlobaetšago tša ditiro tša batšhošetši, dipolao tša molokwana-rite gotee le dipolaong tša go fsielelwa ga morafo, tšeo ka moka di akaretšago go bolawa ga batho ka sehlogo le ka tekanyo e kgolo ka go se hlaole—moo maphelo a bohlokwa a lahlwago bjalo ka ditlakala.

Re ka no se kgone go phema go phela lekokong la bathong bao ba fogo lahla dilo, eupša re ka kgona go phema go amogela kgopolo ya go fo lahla dilo. Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla seo se ka re thušago go lebeletšana le lekoko la mehleng yeno la batho bao ba fogo lahla dilo gotee le boemo bja kgopolo bjo bo sa rategego bjo bo sepedišanago le lona.

[Seswantšho go letlakala 6]

Mafelong a mantši go tsošološa dilo ke tlamo

[Diswantšho go letlakala 7]

Na go fetoga ga mekgwa e lego nakong go go gapeletša gore o lahle diaparo tše di lego boemong bjo bobotse gomme o reke tše difsa?

[Seswantšho go letlakala 8]

Bana bao ba sa hlwago ba belegwa ba swanetše go lebelelwa e le ba bohlokwa e sego gore ba lahlwe

[Mothopo]

Index Stock Photography Inc./BSIP Agency

[Seswantšho go letlakala 8]

Bophelo ke bja bohlokwa kudu gore bo ka bewa kotsing ya gore bo lahlege e le feela bakeng sa go nyaka go hwetša lethabo