Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dibetša tša Setu—Tšhošetšo ke ya Kgonthe Gakaaka’ng?

Dibetša tša Setu—Tšhošetšo ke ya Kgonthe Gakaaka’ng?

Dibetša tša Setu—Tšhošetšo ke ya Kgonthe Gakaaka’ng?

MAITEKO a go bolaya ka bolwetši dinakong tša ntwa ga se selo se sefsa. Lekgolong la bo-14 la nywaga, kua bohlabela bja Yuropa, ditopo tša bahlaselwa ba leuba la bolwetši di be di tshedišwa maboto a metse yeo e lego ka tlase ga tlhaselo ka go fošwa. Tiragalong yeo e diregilego nywaga e 400 ka morago, bahlankedi ba Brithania ba ile ba nea ma-India a Amerika mapai ao a bego a e-na le twatši ya sekobonyane ka boomo kopanong ya poledišano ya khutšo nakong ya Ntwa ya Mafora le ma-India. Se se ile sa baka leuba leo le ilego la tlaleletša tabeng ya gore ma-India a ineele. Lega go le bjalo, e bile mafelelong a ngwaga-kgolo wa bo-19 moo go ilego gwa utollwa gore diphedi tše dinyenyane kudu di baka bolwetši bjoo bo fetelago. Kwešišo ye e ile ya bula dikgonagalo tše difsa le tšeo di tšhošago tša go diriša bolwetši e le sebetša.

Ke therešo gore ditšwelopele tša tša kalafo le tša thutamahlale di lebišitše tabeng ya gore go tšweletšwe dihlare-tagi le meento. Tše di ile tša atlega kudu go alafeng le go thibeleng bolwetši. Lega go le bjalo, go sa šetšwe ditšwelopele tše, bolwetši bjo bo fetelago e sa dutše e le lenaba le matla, leo le bolayago batho ba fetago dimilione tše 17 ngwageng o mongwe le o mongwe—e lego mo e ka bago ba 50 000 letšatšing le lengwe le le lengwe. Ke boemo bjo bo gakantšhago: Mola banna le basadi ba bohlale kudu ba gafetše maphelo a bona go fenyeng bolwetši bathong, ba bangwe bao ba lekanago le bona ka mafolofolo le bokgoni ba lebišitše tlhokomelo tabeng ya go fenya batho ka bolwetši.

Maiteko a go Thibela Dibetša-phedi

Lebakeng la ka godimo ga nywaga e 25, United States, yeo pele e bego e le Soviet Union gotee le dinaga tše dingwe tše mmalwa di ile tša phegelela ka mafolofolo go tšweletša dibetša-phedi. Eupša ka 1972 ditšhaba di ile tša dumelelana ka go thibela dibetša tše. Lega go le bjalo, dinaga tše dingwe di ile tša tšwela pele ka sephiring go tšweletša le go dira nyakišišo, di kgoboketša mekgobo ya diphedi tše dinyenyane kudu tšeo di bolayago gotee le go hlama mekgwa ya go di sepediša.

Ke’ng seo se ilego sa lebiša tabeng ya go thibelwa ka molao ga dibetša tše bjalo? Go ya ka tsela yeo go bego go naganwa ka gona mathomong a bo-1970, diphedi tše dinyenyane kudu gaešita le ge e le tšeo di bolayago kudu, ke dibetša tše fokolago kudu tšeo di ka dirišwago mogoleng wa ntwa. Lebaka le lengwe la se ke gore ga di šome gatee-tee—go tšea nako gore ditšhupo tša gona di tšwelele. Lebaka le lengwe ke gore go šoma ga tšona go ithekgile ka go feto-fetoga ga phefo le boemo bja leratadima. Go feta moo, ditšhaba di ile tša lemoga gore ge e ba setšhaba se sengwe se be se ka diriša dibetša-phedi go lwantšha setšhaba se sengwe, setšhaba seo se hlaselwago mohlomongwe se ka itefeletša ka dibetša tša sona ka noši tša dibetša-phedi goba ka dibetša tša nuclear. Mafelelong, batho ba bantši ba ile ba ikwa ba ferošwa dibete ke taba ya go diriša diphedi ka boomo bakeng sa go golofatša goba go bolaya magagabo bona.

Ga go le letee la mabaka a leo mo gongwe le ka thibelago batho bao ba tletšego lehloyo o šoro le bao ba ikemišeditšego go hlokomologa ditekanyetšo tša boitshwaro tša setšo. Go bao ba sekametšego go bolayeng ka go se hlaole, dibetša-phedi ke tšeo di ipiletšago kudu go bona. Dibetša-phedi di ka tšweletšwa le go dirišwa ka sephiring. Mohlasedi a ka no se tsebje, gomme ge e ba a ka tsebja, ga go bonolo go itefeletša malebana le thulaganyo ya tša botšhošetši yeo e nago le dihlopha tša botšhošetši dinageng tše dintši. Go feta moo, tlhaselo ya go hlasela ka diphedi ya setu, yeo e sa bonagalego, yeo e šomago ka go nanya le yeo e bolayago e ka šarakanya baagi ka letšhogo feela. Go hlasela dimela le leruo go ka baka go hlaelela ga dijo le go wa ga tša boiphedišo.

Tutuetšo e nngwe ke go se bitše kudu ga tšweletšo ya dibetša-phedi. Nyakišišo e nngwe e bapišitše ditshenyagalelo tša go diriša dibetša tše di fapa-fapanego bakeng sa go bolaya batho feela bao ba sa šireletšegago tikologong ya bogolo bja sekwere-khilomithara. Ditshenyagalelo tša go diriša dibetša tšeo di tlwaelegilego di ile tša bewa go R20 000, dibetša tša nuclear ya ba R8 000, kgase ya go hlasela dikwi ya ba R6 000 gomme dibetša-phedi ya ba R10.

Mapheko a Thekinolotši go Batšhošetši

Dipego tšeo di lego methopong ya ditaba di bolela gore dihlopha tše dingwe tša botšhošetši di dirile boitekelo ka dibetša-phedi. Lega go le bjalo, go na le phapano magareng ga go dira boitekelo ka dibetša-phedi le go thoma tlhaselo yeo e atlegago ka tšona.

Bakeng sa go atlega, motšhošetši goba mokgatlo wa botšhošetši o swanetše go fenya mapheko a magolo a thekinolotši. Sa pele, motšhošetši o swanetše go hwetša mohuta o bolayago ka mo go lekanego wa sebaki sa bolwetši. Sa bobedi, o swanetše go tseba mokgwa wa go swara le go boloka sebaki sa bolwetši ka mo go swanetšego le ka mo go šireletšegilego. Sa boraro, o swanetše go tseba mokgwa wa go se tšweletša ka bontši. Ditekanyo tše dinyenyane tša diphedi tše dinyenyane kudu ke tšeo di bolayago ka mo go lekanego go ka fediša mašemo a dibjalo, mohlape wa diphoofolo goba motse o tletšego batho, ge e ba sebaki sa bolwetši se išwa ka go lebanya go selo seo se hlaselwago. Lega go le bjalo, diphedi tše dinyenyane kudu ga di tšwele pele di phela gabotse ge di le ka ntle ga laporatori. Ge e le gabotse ke tekanyo e nyenyane feela ya diphedi tše dinyenyane kudu yeo e fihlago dilong tšeo di hlaselwago, ka gona go be go tla nyakega ditekanyo tše dikgolo kudu bakeng sa go thoma tlhaselo yeo e bolayago.

Go na le mapheko a mantši. Motšhošetši o swanetše go kwešiša mokgwa wa go boloka sebaki sa bolwetši se phela e bile se e-na le matla nakong ya ge se tlošwa moo se bolokilwego gona gomme se išwa moo se tlago go lokollelwa gona. Sa mafelelo, o swanetše go tseba mokgwa wa go phatlalatša ka bokgoni sebaki sa bolwetši. Se se akaretša go kgonthišetša gore sebaki sa bolwetši se fihla selong seo se hlaselwago e le karolwana ya bogolo bjo bo swanetšego, tikologong ya tša thutafase e kgolo ka mo go lekanego le yeo e lego ka ditekanyo tše di lekanego bakeng sa go fetetša dilo tše dintši. Go tšere nywaga e lesome gore sehlopha seo se tlwaeditšwego gabotse sa banyakišiši ba ntwa ya ditwatši gore se tšweletše tshepedišo e ka botwago ya go sepediša dibetša-phedi. Gatee-tee ge sephedi se senyenyane kudu se gašitšwe lefaufaung, se lebana le mahlasedi a letšatši le dithempheretšha tšeo di fapa-fapanego, e lego seo se ka dirago gore sephedi se senyenyane kudu se hwe. Ka baka leo, go diriša sephedi se senyenyane kudu e le sebetša go nyaka tsebo e tletšego ya kamoo diphedi di itshwarago ka gona ge di le moyeng.

Ka go ela hloko lelokelelo la mapheko a thekinolotši ao a akaretšwago, ga go makatše gore go dirilwe ditlhaselo tše sego kae ka dibetša-phedi. Go oketša moo, ditiro tšeo tša go dira boitekelo di tšweleditše dikotsi tše sego kae. Morago bjale, mangwalo ao a bego a tšhetšwe anthrax a bolaile batho ba bahlano kua United States. Seo ke kotsi e kgolo ka mo go lekanego, eupša palo ya bao ba bolailwego e bile ka tlase ga yeo e ka bego e bakilwe ke sethuthupi se senyenyane goba le sona sethunya. Banyakišiši ba akanyetša gore ga e sa le go tloga ka 1975, tekanyo ya 96 lekgolong ya ditlhaselo lefaseng ka bophara tšeo go tšona go bego go dirišwa dikhemikhale goba diphedi tše dinyenyane kudu, ga se gwa hwa batho ba ba fetago ba 3 go e nngwe le e nngwe ya tšona.

Ka go lemoga bothata bjoo bo bago gona go thomeng tlhaselo yeo e atlegago ya dibetša-phedi, British American Security Information Council e itše: “Le ge mebušo e lebeletšane le botšhošetši bja dikhemikhale goba bja dibetša-phedi, banyakišiši ba bantši ba dumela gore maemo a kotsi ao a akaretšago mahu a mantši, le ge go e-na le kgonagalo ya gore a ka ba gona, go tloga go sa bonagale a ka tšwelela.” Eupša le ge kgonagalo e ka ba e le e nyenyane, ditla-morago tša tlhaselo e bjalo e ka ba tše di tšhošago.

Ditaba tše di sa Kgahlišego

Go fihla ga bjale, re boletše ka ditaba tše di kgahlišago: Bobedi mathata a thekinolotši gotee le histori di bontšha kgonagalo ya go se be gona ga ditlhaselo tše kotsi tšeo go tšona go dirišwago diphedi. Ge go bolelwa ka go lebanya, ditaba tše di sa kgahlišego ke tše di rego: Histori ga se tlhahlo e nepagetšego bakeng sa bokamoso. Le ge ditlhaselo tša nakong e fetilego di ile tša palelwa kudu, tša nakong e tlago mo gongwe di ka atlega.

Go na le dilo tšeo di tshwenyago. Batšhošetši bao ba oketšegago ba bonagala ba ikemišeditše go bolaya batho ba bantši kudu. Ga se feela gore go gatela pele ga tshepedišo ya dihlopha tša botšhošetši ke mo go golago, eupša dihlopha tše dingwe tša botšhošetši di na le methopo ya tša ditšhelete le ya tša thekinolotši yeo e swanago le ya mebušo e mengwe.

Ditsebi ga di bonagale di tshwenyega ka ditšhaba tšeo di neago dihlopha tša botšhošetši dibetša-phedi. Monyakišiši yo mongwe o itše: “Lega go le bjalo, mebušo ke e sehlogo, yeo e fišegelago go tšwela pele le yeo e nago le dikgopolo tšeo di feteletšego, e ka se rate go fetišetša dibetša tšeo di sa tlwaelegago go dihlopha tša botšhošetši tšeo yona e sa kgonego go di laola ka mo go feletšego; mebušo e ka lekega go diriša dibetša tše bjalo ka boyona ge e hlasela la mathomo, eupša go na le kgonagalo e kgolo ya gore e ka di diriša bakeng sa go tšhošetša go e na le go di diriša ntweng ya kgonthe.” Seo se tlogago se tshwenya ditsebi ke gore bo-rathutamahlale bao ba tlwaeditšwego gabotse ba ka goketšwa ke mešomo ya maemo a godimo ya go šomela dihlopha tša botšhošetši.

Bolwetši bjo bo Hlamilwego

Ditšwelopele thekinolotšing ya tša thutaphedi le tšona ke selo seo go tshwenyegilwego ka sona. Bo-rathutamahlale ba šetše ba tseba mokgwa wa go fetoša dibaki tša bolwetši tše di lego gona bakeng sa go di dira gore e be tšeo di bolayago ka tsela e sa tlwaelegago eupša go le bonolo go di diriša. Di kgona go fetoša ka tsela ya leabela diphedi tše dinyenyane kudu tšeo di se nago kotsi gore di tšweletše mpholo. Diphedi di ka laolwa gape gore di kgone go phema mekgwa e tlwaelegilego yeo e dirišwago bakeng sa go di lemoga. Go oketša moo, diphedi tše dinyenyane kudu di ka hlamelwa go fenya dibolaya-ditwatši, meento yeo e tlwaelegilego le dikalafo. Ka mohlala, bo-rathutamahlale bao ba tšhabilego go yeo pele e bego e le Soviet Union ba boletše gore ba ile ba ba le mohuta wa leuba la bolwetši woo o bego o fenya mehuta e 16 ya dibolaya-ditwatši.

Go lebeletšwe gore ditšwelopele tša nakong e tlago tša thekinolotši ya tša thutaphedi le tša mokgwa wa go fetola dikarolwana tša leabela di tla katološa mekgwa e mengwe. Bo-rathutamahlale ba ka kgona go rulaganya lefsa thulaganyo ya dikarolwana tša leabela bakeng sa go hlama lefsa dibetša-phedi tše dintši kudu—tšeo di bolayago kudu, tšeo di kgonago go kgotlelela kudu maemo a thata le tšeo go lego bonolo kudu go di tšweletša le go di sepediša. Di ka kgona go hlangwa ka mokgwa woo e lego gore mafelelo a tšona a ka kgona go bonwa gabonolo e sa le pele le go laolwa. Dibaki tša bolwetši di ka hwa ka morago ga go direga ga palo e itšego yeo e rulagantšwego e sa le pele ya megato ya go ikatiša ga disele—di tla bolaya ke moka tša hwelela.

Dibetša tšeo di sa tlwaelegago tša go khukhunetša le tšona di ka hlangwa nakong e tlago. Ka mohlala, dibetša tšeo di kgethegilego kudu di ka golofatša tshepedišo ya mmele ya go iphemela malwetšing ka boyona—go e na le gore a fetelwe ke bolwetši bjo itšego, mohlaselwa o tla hlaselwa ke malwetši a mantši. Ge e ba twatši e bjalo e bolayago e swanago le ya AIDS e ka tšwelela, ke mang a ka tsebago ge e ba mothopo wa yona e le phetogo ya tlhago goba e le go dirišwa ga dikarolwana tša leabela mo go hlamilwego laporatoring ya lenaba?

Ditšwelopele tša tša thekinolotši di fetotše mokgwa wa go nagana wa batho bao ba šomago ntweng. Molaodi yo mongwe wa dikepe wa United States o ngwadile gore: “Bahlami ba dibetša ba sa tšwa go thoma go hlohlomiša kgonagalo ya phetogo ya thekinolotši ya tša thutaphedi. Ke mo go šišinyago kgopolo go lemoga gore go tlo dirwa tšwelopele e kgolo kudu nakong e tlago go feta yeo e dirilwego nakong e fetilego.”

[Lepokisi go letlakala 26]

Ntwa ya Dibetša-phedi ke Eng?

Polelwana “ntwa ya dibetša-phedi” e šupa go gašwa ka boomo ga bolwetši gare ga batho, diphoofolo goba dimela. Bolwetši bo tšwelela ge dilo tšeo di hlaselwago di fetelwa ke diphedi tše dinyenyane kudu. Diphedi tše di a ata (tše dingwe tša tšona di tšweletša mpholo), gomme ge nako e dutše e e-ya, ditšhupo tša bolwetši di thoma go bonagala. Dibetša-phedi tše dingwe di a golofatša gomme tše dingwe di a bolaya. Tše dingwe gape di ka dirišwa bakeng sa go hlasela le go fediša dibjalo.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 28, 29]

Pampiri Ya Ditherešo Ka Dibetša-phedi

Anthrax: Ke bolwetši bjo bo fetelago bjoo bo bakwago ke paketheria yeo e tšweletšago peu. Ditšhupo tša mathomong tša go hema anthrax di ka swana le mokgohlane o tlwaelegilego. Ka morago ga matšatši a sego kae, ditšhupo di a gola ya ba mathata a magolo a go hema le go gateletšega maikwelong. Mohuta wo wa anthrax gantši o a bolaya.

Bathong bao ba dulago moo go nago le anthrax, go fetelwa go ka thibelwa ka dibolaya-ditwatši. Go nyakega kalafo e sa le ka pela; go diega go fokotša dibaka tša go ka phologa.

Go fetetšana ga batho ka anthrax go tloga go sa kgonege gomme go ka no se direge le gatee.

Karolong ya bobedi ya lekgolo la bo-20 la nywaga, anthrax e ile ya tšweletšwa ke dinaga tše dintši e le sebetša, go akaretša United States le yeo pele e bego e le Soviet Union. Palo ya dinaga tšeo go naganwago gore di na le mananeo a dibetša-phedi e hlatlogile go tloga go 10 ka 1989 go ya go 17 ka 1995. Ga go tsebje gore ke dinaga tše kae go dinaga tše tšeo di dirišago anthrax. Go ya ka tsheka-tsheko e nngwe yeo e dirilwego ke mmušo wa United States, go gašwa ga dikhilograma tše 100 tša anthrax yeo e fetotšwego aerosol godimo ga motse o mogolo e ka ba mo go bolayago kudu go swana le pomo ya hydrogen.

Botulism: Bolwetši bjoo bo golofatšago mešifa bjo bo bakwago ke paketheria yeo e tšweletšago mpholo dijong. Ditšhupo tša botulism di akaretša go bona dilo gabedi goba go se bone dilo gabotse, diphuphu tša mahlo tšeo di rephilego, go metša mantšu, bothata bja go metša le molomo o omilego. Go fokola ga mešifa go theoga le mmele go tloga magetleng go ya fase. Go golofala ga mešifa ya go hema go ka baka lehu. Botulism ga e phatlalale go tloga mothong yo mongwe go ya go yo mongwe.

Selwantšha-mpholo, ge e ba se dirišitšwe ka pela ka mo go lekanego, se ka fokotša go mpefala ga ditšhupo le kgonagalo ya lehu.

Mpholo wa botulinum ke selo sa pele seo se kgethwago e le sebetša-phedi e sego feela ka gobane e le se sengwe sa dilo tšeo di nago le mpholo kudu tše di tsebjago eupša gape ka gobane go le bonolo ka tekanyo e itšego go se tšweletša le go se sepediša. Go oketša moo, bao ba fetetšwego ba swanetše go newa tlhokomelo e tseneletšego ka nako e telele. Dinaga tše mmalwa di gononelwa go ba tšeo di tšweletšago mpholo wa botulinum e le sebetša-phedi.

Leuba la Bolwetši: Bolwetši bjo bo fetelago kudu bjo bo bakwago ke paketheria. Ditšhupo tša pele tša leuba la pneumonia leo le bolayago ke go fiša ga mmele, go opša ke hlogo, go felelwa ke matla le go gohlola. Go tla latela letšhogo leo le lwatšago, gomme ge go sa be le kalafo ya ka pela ka dibolaya-ditwatši, lehu le ka nyaka e le leo le kgonthišeditšwego.

Bolwetši bo tloga mothong yo mongwe go fetela go yo mongwe ka marothodi a mare.

Lekgolong la bo-14 la nywaga, lebakeng la nywaga e mehlano leuba la bolwetši le ile la bolaya batho ba ka bago dimilione tše 13 kua China le ba dimilione tše 20 go ya go tše 30 kua Yuropa.

Nywageng ya bo-1950 le bo-1960, United States gotee le yeo pele e bego e le Soviet Union di ile tša tšweletša mekgwa ya go phatlalatša leuba la pneumonia. Go dumelwa gore bo-rathutamahlale ba dikete ba ile ba šoma go direng sebetša ka leuba la bolwetši.

Sekobonyane: Bolwetši bjo bo fetelago kudu bjo bo bakwago ke twatši. Ditšhupo tša mathomong di akaretša go fiša kudu ga mmele, go lapa, go opša ke hlogo le go opelwa ke mokokotlo. Ka morago go tšwelela dikgobalo tše bohloko tšeo di tlalago boladu. Mohlaselwa o tee go ba bararo o a hwa.

Sekobonyane se ile sa fedišwa lefaseng ka bophara ka 1977. Go entelwa sekobonyane ga ka mehla go fedišitšwe bogareng bja nywaga ya bo-1970. Tekanyo ya go iphemela ga mmele malwetšing, ge e ba e be e le gona, gare ga batho bao ba ilego ba entelwa pele ga nako yeo ke yeo e sa kgonthišetšwego. Ga go na kalafo yeo e kgonthišeditšwego bakeng sa sekobonyane.

Bolwetši bo phatlalala go tloga mothong yo mongwe go ya go yo mongwe ka marothodi a mare ao a nago le twatši. Diaparo goba dikobo tša go robala tšeo di šilafetšego le tšona di ka phatlalatša twatši.

Go thoma ka 1980, yeo pele e bego e le Soviet Union e ile ya thoma lenaneo leo le atlegago la go tšweletša ditekanyo tše dikgolo tša sekobonyane le go se dira gore se sepedišwe ka dibetša tšeo di fofago go phatša dikontinente. Gape go ile gwa dirwa maiteko a go tšweletša mehuta ya sekobonyane yeo e bego e le e bolayago kudu le yeo e fetelago.

[Seswantšho]

Paketheria ya “anthrax” le dipeu tša nkgokolo

[Methopo]

Sources: U.S. Centers for Disease Control and Prevention, Johns Hopkins Center for Civilian Biodefense Studies.

Anthrax victim: CDC, Atlanta, Ga.; anthrax bacterium: ©Dr. Gary Gaugler, Photo Researchers; botulism bacterium: CDC/Courtesy of Larry Stauffer, Oregon State Public Health Laboratory

Plague bacterium: Copyright Dennis Kunkel Microscopy, Inc.; smallpox virus: ©Meckes, Gelderblom, Eye of Science, Photo Researchers; smallpox victim: CDC/NIP/Barbara Rice

[Seswantšho go letlakala 27]

Morago bjale, mangwalo ao a bego a tšhetšwe “anthrax” a ile a baka poifo e apareditšego

[Mothopo]

AP Photo/Axel Seidemann

[Seswantšho go letlakala 27]

Dipomo tše di fošwago go tšwa lefaufaung tša dikhemikhale/tša dibetša-phedi tšeo di ilego tša senywa ka morago ga Ntwa ya Kgogometšaneng

[Mothopo]

AP Photo/MOD