Kamoo re Ilego ra Phologa Leraga la Thabamollo le le Tšhošago!

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA CONGO (KINSHASA)

KE Labobedi, January 15, 2002—e lego leo le bonagalago e le letšatši le le tlwaelegilego kua Bogare bja Afrika. Ke e-na le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, ke ile ka fihla kua Goma, Kivu, Congo (Kinshasa), go yo gahlana le Dihlatse tša lefelong la Matsha a Magolo.

Na ga go na Lebaka la Gore re Tshwenyege?

Gaešita le ge thabamollo ya Nyiragongo (ya botelele bja dimithara tše 3 470) e le bokgole bja dikhilomithara tše 19 go tloga motseng wa Goma, boitshwaro bja yona bo tsoša kgahlego go rena. * Re kgona go e kwa e duma e bile re kgona go bona muši o hlatloga go tšwa thabamollong. Bakeng sa batho ba lefelong, se ga se se sa tlwaelegago nakong ye ya ngwaga, gomme ga ba tshwenyege.

Thapama, re ya dibokeng tša diphuthego tše pedi tša Dihlatse tša Jehofa. Re tšwela pele go kwa lefase le šišinyega le go kwa modumo. Seo ga se bonagale se tshwenya motho le o tee. Babuši ba lefelong ba tšwela pele go kgonthišetša baagi gore ga go na lebaka la go tšhoga. Gaešita le ge setsebi sa dithabamollo sa kua Congo se tšere lebaka la dikgwedi tše dintši se bolelela go thuthupa, ga go na yo a se dumelago. Mogwera yo mongwe wa sona o hlalosa ka tsela ya metlae gore, “Mantšiboeng a leratadima le tlo hwibila ka baka la thabamollo yeo e belago.”

“Re Swanetše go Tšhaba ka Ntle le go Senya Nako!”

Ge re boela moo re dulago gona, re botšwa ka go lebanya gore: “Re swanetše go tšhaba ka ntle le go senya nako!” Boemo ke bjo bobe. Motse o kotsing e kgolo. Dilo di fetoga ka lebelo gakaakang! Pejana re be re dutše re boledišana ka tebelelo ya go diriša Goma e le lefelo la motheo bakeng sa mediro ya go nea bohlatse. Bjale, mantšiboa re botšwa gore re tšhabe motseng ka ge o le kotsing ya go ka fedišwa!

Ge bošego bo batamela, leratadima e ba le lehwibidu go etša mollo—ka lebaka le le kwagalago! Leraga le le tšwago Nyiragongo le lebile motseng. Thaba e swantšhetša pitša e kgolo ye e belago gomme e tšholla dikagare tša yona, leraga le le elago la mollo le fediša selo se sengwe le se sengwe se se lego tseleng ya lona. Ga se ra ka ra paka disutukheise tša rena ka lebelo gakaalo! Go kgaufsi le gore e be 7:00 p.m.

Batho ba Dikete Bao ba Tšhabago Tseleng

Ge re dutše re tšhaba, tsela yeo e lebilego Goma e tletše ka mašaba a batho bao ba tšhabišago maphelo a bona. Ba bantši ba a sepela, gomme ba rwele dilo tša bona tšeo ba kgonnego go di phamola. Ba bantši ba rwele merwalo dihlogong. Ba bantši ba pitlagane ka dikoloing tšeo di tletšego kudu. Ka moka ga bona ba tseleng e lebilego mollwaneng wa kgaufsi wa Rwanda. Lega go le bjalo, thabamollo ga e hlomphe mellwane yeo e dirilwego ke batho. Ga go na mašole ao a ka thibelago go tšwela pele ga yona!  Re bona le mašole a ineela lerageng ka ge le ona a tšhaba bakeng sa go phološa maphelo a ona. Go bonagala go ka se kgonege gore dikoloi di sepele tseleng. Re swanetše go tšwela pele re sepela ka maoto. Re ka gare ga lešaba le leo le katanago la batho ba 300 000—banna, basadi, bana le masea—le tšhabela bogale bja thabamollo. Lefase leo re le gatilego ka maoto le tšwela pele le duma le go šišinyega.

Motho yo mongwe le yo mongwe o tšhabiša bophelo bja gagwe. Nna le mogwera wa-ka, re le bašele bao ba tšwago motseng o mogolo, re ka gare ga bona gomme re sepedišana le Dihlatse tše dintši tšeo di re hlokometšego. Go ba gona ga tšona le go tshwenyega ga tšona ka mo go tseneletšego go re kgoma kudu gomme go re nea maikwelo a tšhireletšego boemong bjo bjo bo gateletšago le bjo bohloko. Batho ba tšhaba le tšeo ba ka kgonago go di rwala—diaparo, dipitša, dipane le dijo tše dinyenyane. Ka gare ga lešaba le la batho, batho ba a kgorometšana. Ba bangwe ba bona ba thulwa ke dikoloi e le ge ba leka go feta, e lego seo se dirago gore ba bangwe ba wiše tše dingwe tša dilo tša bona tšeo di wago ke moka tša gatakwa. Yo madimabe ke yo a ka kgopšago gomme a wa. Batho ba be ba tshwenyegile kudu e bile ba gateletšegile. Motho yo mongwe le yo mongwe o apareditšwe ke letšhogo. Re leka go ya Gisenyi, yeo e lego bokgole bja dikhilomithara tše sego kae kua Rwanda. Re tšwela pele ka mogwanto wa rena o matla.

Bošego bjo bo Šireletšegilego

Re fihla lefelong la go amogela baeti, eupša ge e le gabotse, ga go sa na diphapoši. Re swanetše go kgotsofalela go dula ditulong tafoleng ya ka serapaneng. Se se direga ka morago ga mosepelo wo o lapišago wa diiri tše tharo le seripa. Re thabetše gore re sa dutše re phela gomme re phologile kotsing le go ba gotee le bana babo rena ba Bakriste bao re sepedišanego leeto le bona. Ka mo go thabišago, gare ga Dihlatse, ga go na maphelo ao a lobilwego.

Go molaleng gore re tla swanelwa ke go dula bošego ka moka ka ntle. Re le bokgoleng bjo bo šireletšegilego, re kgona go bona leratadima leo le hwibitšego go etša mollo leo le ukametšego motse wa Goma. E be e le leo le kgahlišago kudu le le lebotse e le ka kgonthe! Go tšea nako gore letšatši le hlabe.  Go duma le go šišinyega go ile gwa tšwela pele bošego ka moka. Ge re lebelela morago ditiragalong tše thata tša letšatšing le le fetilego, re ikwa re kwela bohloko malapa a dikete ao a ilego a swanelwa ke go tšhaba gotee le bana ba wona.

Thušo e tla Kapejana

Dihlatse tšeo di tšwago Kigali, e lego motse-mošate wa Rwanda, di tla go rena mosegare wa sekgalela ka Labohlano, January 18. Komiti ya tša tlhakodišo yeo e bopšago ke bana babo rena bao ba tšwago Goma le Gisenyi e thoma go šoma. Pakane ya pele ke go nea Dihlatse tša bafaladi madulo Diholong tša Mmušo tše tshela tšeo di lego tikologong. Se se dirwa ka lona letšatši leo. Leswao leo le ngwadilwego ka Sefora le se-Swahili le hlongwa ka thoko ga tsela, le šupa tsela e yago Holong ya Mmušo ya tikologong, moo bafaladi ba ka newago thušo le go hwetša khomotšo. E bile ka lona letšatši leo, go fihla ditone tše tharo tša dilo tšeo di nyakegago tša motheo Diholong tša Mmušo moo Dihlatse di neilwego madulo gona. Letšatšing le le latelago ka Mokibelo, lori yeo e rwelego dijo, mapai, dipolasitiki tše dikgolo, disepe le dihlare e fihla e e-tšwa Kigali.

Go Tshwenyega go a Gola

Ye ke nako ya go tshwenyega kudu. Dinyakwa tša batho ba ka moka di ka kgotsofatšwa bjang? Go thwe’ng ka thabamollo? Go tšwa ga leraga go tla kgaotša neng? Motse wa Goma o senyegile ka tekanyo e kgolo gakaaka’ng? Ditaba tšeo di phatlalatšwago le go šišinyega ga lefase mo go tšwelago pele ga di holofetše gakaalo. Ditsebi di boifa gore ditekanyo tše kotsi tša sulfur dioxide di tla šilafatša lefaufau. E bile go tshwenyegilwe ka gore meetse ao a lego Letsheng la Kivu a tla šilafatšwa ka baka la go tswakana ga dikhemikhale.

Diiring tše 48 tšeo di ilego tša latela ka morago ga go thuthupa, go ile gwa phatlalatšwa dipego tšeo di hlobaetšago. Ke moka, thapameng ya Mokibelo re ile ra kwa gore batho ba ka bago 10 000, go akaretša le Dihlatse tše 8 gotee le ngwana, ba be ba kgakgetšwe ka gare ga leraga leo le bego le ba dikologile, leo le išago fase ka tekanyo ya dimithara tše pedi mafelong a mangwe. Moya o tletše ka dikgase tšeo di nago le mpholo. Re tšhogetše maphelo a rena. Boemo bo bonagala e le bja go hloka kholofelo. Gaešita le kereke ya Goma go bonagala e sentšwe ke leraga leo le tšwelago pele le elela ka go se kgaotše. Ga go motho le o tee nakong yeo yo a naganago gore Goma e tla phologa tshenyego.

Ditaba tše di Homotšago

Ka Sontaga ka 9:00 a.m., re amogela mogala o tšwago go yo mongwe wa bana babo rena bao ba ageleditšwego ke leraga. O re botša gore boemo bo a fetoga. Go a kaonefala. Pula e a na, leraga le a fola gomme leratadima le a apoga. Gaešita le ge leraga le sa dutše le fiša e bile le le kotsi, batho ba thoma go le tshela bakeng sa go ya mo go šireletšegilego. Motse ga se wa senywa ka mo go feletšego.

Tše ke ditaba tša pele tše dibotse ga e sa le go thoma ditiragalo tša masetlapelo. Thabamollo e bonagala e se sa bela kudu. Ditsebi tšeo di lego tikologong di nea dipono tšeo di thulanago. Re kgona go ikopanya le ba motseng wa kgaufsi wa Bukavu, woo o lego go ya mafelelong ka mošola wa Letsha la  Kivu. Re kwa gore malapa a mahlano, gotee le bana ba bararo ka ntle le batswadi ba bona, ba fihlile Bukavu ka seketswana. Dihlatse tša motseng wo di tla ba hlokomela.

Re ka Boela Morago!

Ka Mošupologo, January 21, re kgona go kgothatša le go homotša bahlaselwa ba Gisenyi, gotee le go hwetša gore dinyakwa tša bona ke dife. Re hwetša gore bana babo rena bao ba hweditšego bodulo bja nakwana Diholong tše tshela tša Mmušo ba thoma go rulaganya dilo. Re kgona go hwetša palo ya kgonthe ya bao ba tšhabilego—e lego 1 800 ge go akaretšwa le bana.

Go thwe’ng ka bokamoso? Babuši ba lefelong ba rulaganya go hloma dikampa bakeng sa bafaladi kapejana. Lega go le bjalo, batho ba bangwe ba sa dutše ba gopola dilo tšeo di sa thabišego ka dikampa tša bafaladi tšeo di ilego tša hlongwa ka morago ga polao ya molokwana-rite ka 1994. Re ile ra phetha ka go boela Goma, gomme ra fihla motseng e šetše e yo ba thapama. Go senyegile mo e ka bago 25 lekgolong ya yona. Ga bjale re kgona go sepela godimo ga leraga leo ga bjale le thatafalago leo le eleletšego le ditarata tša motse. Le sa dutše le le borutho, gomme dikgase tšeo di tšwago di tletše lefaufaung. Batho ba bantši ba ikemišeditše go boela motseng.

Ka 1:00 p.m., re kopana le bagolo ba 33 ba Bakriste Holong ya Mmušo ya phuthego ya Goma Center. Kgopolo ke e swanago: Ba dira phetho ya go boela Goma. Ba re: “Mo ke ga gabo rena.” Go thwe’ng ka kotsi ya go thuthupa gape ga thabamollo? Ba araba ka gore: “Re e tlwaetše.” Ba boifa gore ge e ba ba sa boele kapejana, tšohle tšeo ba nago le tšona di tla hulwa. Letšatšing le le latelago malapa ka moka a Dihlatse ao a bego a tšhabile ke ge a boetše Goma. Bontši bja batho ba 300 000 bao ba bego ba tshetše mollwane le bona ba boetše motseng o hlasetšwego.

Beke ka Morago

Motse wo o boetše o tletše bophelo gape. Go bonagala o ka se ke wa hwa. Kapejana go thongwa modiro wa go lekelelanya leraga ka mo go lekanego bakeng sa go dumelela dikarolo tše pedi tša motse tšeo di bego di arogantšwe gore di kopane gape. Selo se sengwe le se sengwe seo se bego se le tseleng ya leraga se ile sa senywa. Lefelo la tša kgwebo le karolo ya tša taolo tša motse di be di sentšwe. Go akanyetšwa gore tekanyo ya tee-tharong ya tsela ya boema-fofaneng e be e sentšwe.

Palo ya kgonthe e bontšha gore malapa a 180 a Dihlatse a gare ga bao ba lahlegetšwego ke dilo tšohle gomme ga a na magae. Komiti ya tša tlhakodišo e dira dithulaganyo tša go thuša mo e ka bago banna, basadi le bana ba 5 000 go amogela disola tša letšatši le letšatši tša dijo. Diseila tša polasitiki tšeo di rometšwego ka sekepe tše di neetšwego ke Dihlatse tša Jehofa kua Belgium, Fora le Switzerland di tla dirišetšwa go dira bodulo bja nakwana bakeng sa bao ba se nago magae, gotee le mafelo a diboka bakeng sa diphuthego tšeo Diholo tša tšona tša Mmušo di senyegilego kudu goba ka mo go feletšego. A mangwe a malapa ao a se nago magae a tla dula le Dihlatse tšeo magae a tšona a sa senyegago, mola a mangwe a tla dudišwa madulong a nakwana.

Ka Labohlano, January 25, mo e ka bago matšatši a lesome ka morago ga bošego bjoo bjo bo tšhošago, ba 1 846 ba ba gona sebokeng seo se swaretšwego jarateng ya sekolo kua Goma bakeng sa go yo theetša mantšu ao a kgothatšago go tšwa Mangwalong. Bana babo rena ba bolela dipolelo tše dintši tša tebogo bakeng sa khomotšo gotee le thušo ya kgonthe yeo e neilwego ke Jehofa ka mokgatlo wa gagwe. Rena baeng re kgomilwe kudu ke sebete le tumelo e matla tšeo di bontšhwago ke bana babo rena go sa šetšwe maemo a bona a tšhošago. Ka gare ga tlalelo e bjalo, ke mo go thabišago gakaakang go ba karolo ya borwarre bjo bo kopanego borapeding bja Modimo wa therešo, Jehofa, yo e lego Mothopo wa khomotšo ya ka mo go sa felego!—Psalme 133:1; 2 Ba-Korinthe 1:3-7.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Mebapa go letlakala 12, 13]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Methalo yeo e nago le maswao a go šupa tsela e bontšha moo leraga le tšhologilego gona

CONGO (KINSHASA)

Thaba ya Nyiragongo

↓ ↓ ↓

Boema-fofane bja Goma ↓ ↓

↓ GOMA

↓ ↓

LETSHA LA KIVU

RWANDA

[Seswantšho go letlakala 13]

Leraga leo le elago le ile la gapeletša badudi ba dikete tše masome gore ba tšhabe motseng wa Goma

[Methopo]

AP Photo/Sayyid Azim

[Diswantšho go letlakala 14, 15]

Dihlatse di ile tša rulaganya diboka tša tšona tša Bokriste lebakeng la beke