Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dikepe Tše Dikgolo Di Loketše Go Thuša

Dikepe Tše Dikgolo Di Loketše Go Thuša

Dikepe Tše Dikgolo Di Loketše Go Thuša

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA FINLAND

DINONYANA tša lewatleng di phuphusela leratadimeng leo le apogilego. Letšatši le fiša tšhiri-tšhiri. Moya o tletše monko o bose wa dinawa tša kofi. Mafelelong mabati a lefelo leo go dulago merwalo a tswalelwa ka matla, disaerini tša hlaba mokgoši, ke moka sekepe seo se rwelego kudu se ile sa thoma leeto la sona. Morwalo wa dinawa tša kofi o ile wa thoma leeto la wona la go ya Finland, e lego naga ya barati ba kofi. Lega go le bjalo, dibeke tše sego kae ka morago, phefong e tonyago kudu ya marega, sekepe seo se rwelego mekotla ye ya dinawa tša kofi se be se le kgaufsi le go kgakgelwa lehlweng le lekoto la Lewatle la Baltic. Go ka dirwa’ng? Ga go na lebaka la go tshwenyega ka gobane thušo e tseleng. Kua kgojana go bonagala sekepe se segolo se tšwelela—ke sekepe sa go thuba lehlwa.

Go Thuba Lehlwa

Bontši bja dithoto tša lefase bo sepedišwa ka dikepe. Gantši se ga se bake mathata. Eupša dikepe di ka fihla bjang maema-kepeng ge lewatle le kgahlile? Se se thata ka mo go kgethegilego Lewatleng la leema-ema la Baltic, leo bakeng sa dinaga tše dintši e lego tsela e nnoši ya go tsena mawatleng a magolo. Ka mohlala, nakong ya marega a tonyago kudu, maema-kepe a mantši a Finland a thibja ke lehlwa, gomme maema-kepe a yona a ka leboa-boa a ka tswalelwa ke lehlwa ka mahlakoreng ka moka lebaka la dikgwedi tše tshela. Se se feta ka maphelo a ba bantši.

Ka 1867, puno ya dibjalo ka leboa le bogare bja Yuropa e be e le e fokolago. Ka ge ditsela tša lewatleng tša go ya Finland di be di apešitšwe ke lehlwa go fihla ka May, go be go se na tsela yeo ka yona ditlabakelo tša tlhakodišo di bego di ka išwa nageng yeo go fihlela ge lehlwa le tologile. Ka pukung ya Through Ice and Snow, molaodi wa lewatleng Seppo Laurell o re: “Ka nako yeo batho ba 110 000 goba tekanyo ya ka godimo ga 5 lekgolong ya baagi [ba Finland], ba be ba bolailwe ke tlala.”

Lehlwa le thibela go sepedišwa ga merwalo le mafelong a mangwe. Kua Amerika Leboa bjo ke bothata bjo bo tlwaelegilego karolong ya Matsha a Magolo, Nokeng ya St. Lawrence le go bapa le lebopo la Canada. Mafelo a Arctic le a Antarctic e tloga e le ao a sa sepelegego nakong ya marega a lehlwa. Moo tekanyo ya bokoto bja lehlwa ke dimithara tše pedi go ya go tše tharo.

Maiteko a Pele a go Bula Ditsela Lehlweng

Mehleng ya dikepe tša go hudua, lehlwa e be e nyakile e le lepheko leo le sa fenyegego. Ka morago ga gore go tšweletšwe dikepe tša muši tšeo di dirilwego ka tšhipi, boemo bo ile bja kaonefala. Ge sekepe sa go rwala merwalo e be e le se matla ka mo go lekanego, se be se kgona go phatša lehlweng le lesesane ka bosona. Lega go le bjalo, dikepe tše bjalo di be di kgona feela go thuba lehlwa la bogolo bjo itšego, gaešita le ge tše dingwe tša tšona di be di matlafaditšwe ka mo go kgethegilego bakeng sa go thuba lehlwa.

Go agwa ga dikepe tša go thuba lehlwa go ile gwa tliša tharollo. Go bolelwa gore sekepe sa mathomo sa go thuba lehlwa e be e le City Ice Boat I, seo se agilwego kua United States ka 1837. Kua Yuropa sekepe sa Eisbrecher se ile sa agwa kua Hamburg, Jeremane, ka 1871. Go se go ye kae ke ge phihlelo e bontšha gore ke mohuta ofe wa dikepe woo o bego o kgona go thuba lehlwa go phala e mengwe, gomme mathomong a lekgolo la bo-20 la nywaga, mehuta e itšego ya motheo e be e šetše e tšweleditšwe. *

Dikepe tše Dikgolo Kudu tša Tšhipi Tšeo di Phaphametšego

Go ba bjang ge sekepe se kgakgelwa lehlweng? Mosesiši o re: “Sekepe se thothomela bjalo ka ge eka se swerwe ke mohlakgamelo o mogolo.” Mmele wa sekepe sa go thuba lehlwa o swanelwa ke go emeletšana le kgateletšo ka makga a mantši go feta mmele wa sekepe sa mmapatši. Mošomi wa sekepeng sa go thuba lehlwa o re: “Go pšhatla lehlwa go nyakile go swana le go sesa o lebile lebopong ka seketswana se se nago le entšine.” Ditšhipi tšeo di lego nkong ya sekepe e ka ba tša bokoto bja disenthimithara tše di fetago tše tharo—dikepeng tša go thuba lehlwa tša diphoulong ke tša bokoto bja go fihla go disenthimithara tše hlano—gomme mmele wa sekepe o na le ditšhipi tše di kgethegilego tša go thuba lehlwa ka ntle le tšeo di tlwaelegilego. Dikepe tše bjalo ke tše matla gakaaka’ng? Nakong ya Ntwa ya II ya Lefase, ge sekepe sa go thuba lehlwa se se bitšwago Tarmo se be se fošwa ka pomo, lebato la sekepe le diphapoši tše dintši tša sekepe di ile tša senywa, eupša mmele wa sona ga se wa ka wa phulega lešoba.

Sebopego sa mmele ke sa bohlokwa sekepeng sa go thuba lehlwa. Gantši mošomo o thata ge e le gabotse ga se go thuba lehlwa eupša ke go kgaphela ditsekana tša lehlwa leo le thubegilego ka thoko. Dikepe tše dintši tša go thuba lehlwa di na le bokapele bja sebopego sa lelepola. Sekepe se thuba lehlwa ka boima bja sona gomme sa kgaphela ditsekana ka mathoko le ka tlase ga sona. Sebopego sa mmele wa sekepe se hlangwa ka kelohloko bakeng sa go fokotša kgohlano magareng ga mmele wa sekepe le lehlwa. Go oketša moo, mmele wa sekepe o apešwa ka lesenke le le phadimago goba pente ya epoxy yeo e lego boreledi ka go fetišiša le yeo e swarelelago.

Dikepe tše tše dikgolo kudu tša tšhipi di hwetša bjang matla? Mehla yela ya ge banna bao ba elago dikudumela ba be ba swanela ke go tlatša malahla sebešong sa entšine ya sekepe e fetile. Dikepe tša mehleng yeno tša go thuba lehlwa di sepetšwa ka entšine ya go fehla mohlagase ya tisele, gomme matla ao a tšweletšwago ke mafehlo a tšona a swana le a dikepe tša bogolo bja magareng tša go rwala ditanka. Bakeng sa go hlamela dikepe tša go thuba lehlwa gore di sepele ditikologong tša diphoulong ka ntle le go boifa go felelwa ke makhura, tše dingwe tša tšona di sepetšwa ka didirišwa tša go laola matla tša nuclear.

Tsela ya Moswana-noši Yeo di Šomago ka Yona

Ge e ba sekepe sa go hudua se tanywa lerageng, motho yo a se huduago a ka se tanyolla ka go se šišinyetša ka mahlakoreng ka moka. Go dirišwa mokgwa o swanago le dikepeng tša go thuba lehlwa. Lega go le bjalo, tšona di be di ka se šišinyege gaešita le ge sehlopha sa banna ba ka bago 30 se be se ka kitima go tloga ka lehlakoreng le lengwe la sekepe go ya ka go le lengwe. Go šišinyega go tšweletšwa ke mokgwa o kgethegilego wa go sekamiša sekepe—meetse a akgelwa pele le morago magareng ga tanka e kgolo ya meetse ka lehlakoreng le lengwe la sekepe le tanka e nngwe ka lehlakoreng le lengwe. Ka mo go makatšago, maemong a mangwe go sekamišwa mo go dirwa ka nako e nyenyane ya metsotswana e 15! Go nagana feela ka go sekamiša mo go bjalo ke mo go lekanego go ka hlafiša sefahlego sa motho yo a sa tsebego selo ka go sepela ka sekepe. Lega go le bjalo, basesiši bona ke bo-ma-hlwa-a-di-bona.

Mafelelong a lekgolo la bo-19 la nywaga, motho yo mongwe o be a kile a nagana ka go tsenya lefehlo nkong ya sekepe. Mosepelo wa lefehlo o be o tšweletša moela wa meetse ao a bego a fokotša kgohlano gotee le go tloša mokgobo wa lehlwa tseleng. Dikepe tše dingwe tša mehleng yeno tša go thuba lehlwa di na le mafehlo a mabedi moseleng le letee goba a mabedi dinkong tša tšona. Lega go le bjalo, dikepeng tše dintši tša go thuba lehlwa, lefehlo leo le tšweletšego nkong ya sekepe le tšeetšwe sebaka ke mokgwa wa go budulela moya ka meetseng. Mašobana a ka tlase ao a lego mmeleng wa sekepe a budulela tekanyo e kgolo ya moya ka meetseng ka tlase ga lehlwa, gomme a tšweletša dibudula tše matla ka meetseng e lego seo se fokotšago kgohlano.

Go Lebelela Kua Kgojana

Letšatši le le ruthetšego la seruthwane le dira seo dikepe ka moka tše senyane tša go thuba lehlwa tša Finland di palelwago ke go se dira—le thuba lehlwa leo le ipopilego maema-kepeng, gaešita le dikarolong tša ka leboa-boa tša naga. Dikepe tša go thuba lehlwa di boela maema-kepeng a gabo tšona, gomme se se bolela gore sehlopha sa bašomi se tla thabela selemo. Dikepe tše di bitšago kudu tše di dirilwego ka mokgwa o kgethegilego di tla tšea lebaka la dikgwedi tše sego kae di sa dire selo ka gobane kagego ya tšona e kgethegilego e dira gore di se ke tša kgona go sesa ka tsela e tlwaelegilego ka meetseng ao a se nago lehlwa.

Lega go le bjalo, go na le mohuta o mofsa wa dikepe. Dikepe tša go thuba lehlwa tšeo di hlametšwego merero e mentši di šoma e le dikepe tše di tlwaelegilego tša go thuba lehlwa nakong ya marega, eupša sehleng sa ge go se na lehlwa, di ka dirišetšwa dilo tše bjalo ka go ala megala-watle, bakeng sa go dira nyakišišo le go lokišwa ga metšhene ya go bora oli ya ka lewatleng. Sekepe se sengwe se se bjalo e lego Botnica, seo se agilwego ka 1998 bakeng sa gore se dirišwe ke Mokgatlo wa Finland wa Basesiši ba Dikepe, se na le mafehlo a mabedi ka entšeneng ao a dikologago ka mo go feletšego gomme ka go rialo a sa šome feela e le mafehlo eupša gape a šoma e le mahuduo a go laola sekepe. Mekgwa ya go sepediša sekepe e dira gore e be seo se laolwago ka tsela e makatšago. Mokgwa wo wa go hlama o dirišitšwe gape le go dikepe tše difsa tša banamedi.

Ka baka la mekgwa e kaonefaditšwego ya go thuba lehlwa, go tšweletše kgopolo ya go hlama mohuta o mofsa wa sekepe sa go rwala dithoto. Ge se e-ya pele, sekepe se sefsa se tla phatša maphoto ka tsela e tlwaelegilego. Lega go le bjalo, mosela wa sona o tla dirišetšwa go thuba lehlwa. “Sekepe se sa go rwala ditanka seo se phethago merero e mebedi” se tla šomišwa kudu-kudu ditikologong tša diphoulong, moo thušo ya dikepe tša go thuba lehlwa gantši e sa hwetšagalego. Sekepe se ka kgona go ipulela tsela lehlweng ka go sepela ka samorago.

Ka nako e swanago, Finland e nyaka kofi ya yona ka go akgofa. Sekepe sa go thuba lehlwa seo go bolelwago ka sona serapeng sa mathomo sa sehlogo se se tanyolotše sekepe sa go rwala kofi lehlweng gomme ga bjale se a se goga. Molaodi wa sekepe sa go thuba lehlwa o ithekga ka go iketla tšhiping ya go ithekga. Ke moka o retologela sethaleng sa ditlabakelo tša go sepediša sekepe. Ke nako ya go nwa komiki ya kofi e fišago.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 10 Dikepe tša go thuba lehlwa di fapa-fapana go ya ka bogolo le kagego, go e-ya ka gore di šoma kae—maema-kepeng, mawatleng a magolo goba ditikologong tša diphoulong. Sehlogo se se bolela kudu ka dikepe tša go thuba lehlwa tšeo di dirišwago mawatleng a magolo.

[Seswantšho go letlakala 26]

Sekepe sa go thuba lehlwa seo se bitšwago “Otso” se bula tsela

[Mothopo]

Finnish Maritime Administration

[Seswantšho go letlakala 26]

Sekepe seo se bego se sepetšwa ka mušimeetse sa marega se ile sa kgakgelwa lehlweng—mo e ka bago ka 1890

[Mothopo]

Museovirasto

[Seswantšho go letlakala 27]

Sekepe sa go sepetšwa ka didirišwa tša go laola matla tša nuclear seo se bitšwago “Taymyr”

[Mothopo]

Kværner Masa-Yards

[Seswantšho go letlakala 27]

Dikepe tša go thuba lehlwa tšeo di hlametšwego merero e mentši e bile di ka dirišwa bakeng sa go ala megala-watle le diphaephe

[Mothopo]

Finnish Maritime Administration

[Seswantšho go letlakala 27]

“Botnica”

[Mothopo]

Finnish Maritime Administration