Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Kganyoga Go Ba le Maeto A Šireletšegilego A Sefofane

Go Kganyoga Go Ba le Maeto A Šireletšegilego A Sefofane

Go Kganyoga Go Ba le Maeto A Šireletšegilego A Sefofane

DIBEKE tše sego kae feela pele ga 9/11, Alex o be a ikwa gore o kgaufsi le go fenya go boifa ga gagwe go tšea leeto ka sefofane. Ge sefofane sa banamedi seo a bego a se nametše se be se thakgoga go tloga Athene go ya Boston, molaodi yo wa ditaba tša setšhaba wa nywaga e 42 o ile a thoma go hlaselwa ke letšhogo le lenyenyane—pelo ya gagwe e ile ya thoma go betha ka lebelo gomme a thoma go tšwa kudumela ka gare ga diatla le phatleng.

Eupša o be a tseba seo a bego a swanetše go se dira. Setsebi seo se bego se leka go mo thuša go fenya poifo ya gagwe ya go boifa go sepela ka sefofane se be se mmoditše gore a hemele godimo, a bone pono e kgahlišago gomme a kakatlele letsogwana la setulo le go le tlogela ka makga a mane ka motsotso. Ge a be a le kgaufsi le go fekeetšwa ke go se dudišege le medumo e tšhošago, Alex o ile a ipona a le kgaufsi le letsha. Alex o itše: “Ke be ke nagana gore ke be ke dira tšwelopele e kgolo.”

Banamedi ba dimilione ba difofane ba kile ba ba le poifo ya go boifa go tšea leeto ka sefofane. Nywageng ya morago bjale ba bantši ba ile ba ya dikolong tšeo di hlametšwego go ba thuša go fenya letšhogo la go tšea leeto ka sefofane, gantši ba kgothaletšwa ke ditho tša lapa, bathwadi le ditirelo tša difofane, bao ka moka ba bego ba e-na le maikemišetšo a go ba dira gore ba tšee leeto ka sefofane. Go banamedi ba bantši, diklase tšeo e bile tše di thušago; dikliniki tše dintši di be di ikgantšha ka gore di atlegile go thuša ba 90 lekgolong go fenya letšhogo la bona.

Eupša tiragalo ya 9/11 e ile ya fetola seo sohle. Alex gatee-tee o ile a tlogela klase yeo a bego a e tsena. Gomme seo se ilego sa nyamiša mothwadi wa gagwe, e bile gore o ile a ba a kgaotša dithulaganyo tša go tšea leeto la sefofane bakeng sa go yo kopana le yo go bego go bonagala e tla ba mogwebišani wa maemo a godimo. Alex o itše: “Ke be ke sa kgone go swaragana le go boifa ga-ka go tšea leeto ka sefofane gotee le ditlhaselo tša botšhošetši. Kalafo ga se ya ka ya ntokišeletša go swaragana le seo.”

Go Hlahlobišiša Tšhireletšego

Basepedi bao ba tšhogilego le bona ba hlalosa gore dipotšišo tšeo di botšišwago banamedi ba sefofane ka mehla di ile tša botšišwa mahodu a go utswa difofane ka go di aroša ka 9/11, tše bjalo ka: “Na go na le motho le ge e le ofe yo o sa mo tsebego yo a ilego a go kgopela gore o tsene le selo se itšego ka sefofaneng se? Na dilo le ge e le dife tšeo o di rwelego leetong le di ile tša go timelela go tloga ka nako yeo o ilego wa di paka?” Ga go pelaelo gore mahodu a go utswa difofane ka go di aroša a ile a nea karabo yeo e newago ke batho ba bantši e rego: “Aowa!” Ka mo go swanago, ditsebi tše dingwe tša tša tšhireletšego di lebelela go atlega go namela ga mahodu a difofane ka go di aroša e le bohlatse bja go hlaelela ga tšhireletšego maetong a difofane. Jim McKenna, yo e kilego ya ba molaodi wa Mokgatlo wa tša Tšhireletšego wa Difofane o itše: “Ga go motho le ge e le ofe goba selo le ge e le sefe seo se ka tlišago phetogo. Go utswiwa ga difofane tše nne ka go arošwa le go senywa ga tšona moo go bolailego ba dikete, ke mo go lekanego go ka tliša phetogo.”

Ka baka la go pšhatlagana moo mo go bolayago ga difofane tšeo, taba ka moka ya tšhireletšego boema-fofaneng le ka sefofaneng e ile ya hlahlobišišwa ka mo go tseneletšego. Theeletšong ya lekgotla, mohlahlobi-phare-phare wa Lefapha la tša Dinamelwa la United States, Kenneth M. Mead, o itše: “Go sa šetšwe dinyakwa tše di lego gona le tše difsa tša tša tšhireletšego, go sa dutše go e-na le go palelwa mo go tšhošago tabeng ya tšhireletšego le . . . mahlakore a mangwe a fokolago ao a swanetšego go šireletšwa.” Ke eng seo se dirwago bakeng sa go tiiša tšhireletšego?

Go Lekola Dilo Tšeo go Bonagalago di ka Bea Tšhireletšego Kotsing

Ge molaodi-mogolo wa tša tšhireletšego wa tirelo e kgolo ya difofane ya United States a botšišwa ge e ba a boifa go tšea leeto ka sefofane, o araba ka go se dika-dike o re: “Aowa, ke bota CAPS.” O bolela ka tshepedišo yeo e bitšwago Computer Assisted Passenger Screening (Mokgwa wa go lekola banamedi ka go diriša computer), yeo e bolokago pego ya thekethe e nngwe le e nngwe yeo e rekišitšwego ke ditirelo tša difofane tšeo di dirišago tshepedišo ye. Tshepedišo e bontšha ge e ba thekethe e rekilwe ofising ya go rekiša dithekethe ya tirelo ya difofane goba go mohlankedi wa tša bosepedi goba ka Internet. E bega tsebišo e bjalo e nngwe e lego mabapi le ge e ba monamedi a sepela leeto la sefofane a nnoši goba a sepela le ditho tša lapa goba bagwera ba bangwe, gotee le ditaba tše dingwe tše bjalo ka go tsebja o le yo a akaretšwago ka tsela le ge e le efe ditabeng tša bosenyi goba go itshwara ka tsela e sa amogelegego malebana le ditirelo tša difofane, sehlopha sa tšona sa bašomi goba thoto ya tšona.

Nako le nako ge monamedi a ipega boema-fofaneng, tsebišo ye e a kgonthišetšwa le go bewa nakong ka tsebišo ya morago-rago yeo e akaretšago tsela yeo ka yona motho a arabelago dipotšišong tša go lekolwa. Ditaba tše dingwe tše di lebanyago tša tsebišo yeo e kgobokeditšwego le tša mekgwa yeo e dirišwago ya go e rulaganya le go e tšweletša e sa dutše e le tše dingwe tša diphiri tša intaseteri ye tšeo di dišitšwego kudu. Lefaseng ka moka go dirišwa ditshepedišo tše di fapa-fapanego tše di swanago le CAPS, tšeo tše dingwe tša tšona di kgokagantšwego ka go lebanya le mafapha a bolaodi a mmušo a ditirelo tša ditšhaba-tšhaba tša maphodisa, tše bjalo ka Interpol. Maema-fofaneng a mantši a Yuropa, ditshepedišo tša taolo ya dipaseporoto di kgona go ngwala pego le go latišiša histori ya monamedi ya go tšea maeto ka difofane le mesepelo ya gagwe go tloga nageng e nngwe go ya go e nngwe.

Go tšweletšwa mo ga tsebišo go dirwa ka baka la go akanyetša gore batho ba dikgopolo tše mpe ke bona bao ba ka beago tšhireletšego kotsing kudu go feta dilo tšeo go namelwago le tšona goba mekotla yeo e nametšwago ka sefofaneng. Ka gona, bakeng sa go oketša tšhireletšego ya boema-fofaneng ka mo go tšwelago pele, didirišwa tše di fapa-fapanego tšeo di hlaolago motho ka dilo tša moswana-noši tšeo a nago le tšona gotee le di-smart card ke mekgwa yeo mo nakong ye go naganwago ka yona goba e šetšego e dirišwa.

Ka ntle le go tšweletšwa ga tsebišo ya monamedi, kganyogo ya go nyaka go thibela dilo tše kotsi gore di se tsene ka sefofaneng ke selo se sengwe sa bohlokwa seo go tshwenyegilwego ka sona se se akaretšwago tšhireletšegong ya boema-fofane. Tlhahlobo ye e dirwago ka metšhene ya X-ray e na le mafokodi a yona. Sehlopha sa bašomi ba tšhireletšego ya boema-fofaneng se hwetša go le thata go dula se phakgame ka nako e telele ka gobane go lebelela diswantšho tše di sa bonagalego gabotse tša X-ray di feta pele ga mahlo a bona e ka ba phihlelo e lapišago kgopolo. Ka nako e swanago, didirišwa tša makenete tša go phopholetša dilo tša tšhipi di tšwela pele di nea temošo ya maaka ka go lla leboelela, di phopholetša dinotlelo tša dintlo, tšhelete ya tšhipi le ditšhesepere tša mapanta.

Molao o Thata Kudu

Bakeng sa go leka-lekanya mafokodi a bjalo, mebušo e arabetše ka go dira molao woo o tiišago tšhireletšego ya maema-fofaneng. Kua United States, go nyakega gore mong wa merwalo a be kgaufsi le yona, dilo ka moka tšeo di lego lefelong la merwalo di hlahlobje ka mo go feletšego le gore go hlahlobja ga merwalo e nameditšwego bakeng sa dithuthupi go thome go šoma bofelong bja 2002. Mabati a karolong yeo go lego bafofiši a gare a tiišwa le go šireletšwa. Sehlopha sa bašomi ba ditirelo tša difofane se newa tlwaetšo e oketšegilego bakeng sa maemo a tlalelo. Sehlopha seo se itlhamilego sa lefau-faung le sona se ile sa dirišwa maetong a difofane a tša kgwebo.

Lebakeng la dibeke le dikgwedi ka morago ga 9/11, banamedi ba be ba phuruphutšwa ka go phopholetšwa gomme merwalo e be e hlahlobja ka diatla maema-fofaneng a mantši lefaseng ka moka. Mabakeng a mangwe, banamedi ba be ba phuruphutšwa gape gotee le dilo tšeo ba namelago le tšona. Basepedi ba Yuropa ba šetše ba tlwaetše mohuta wo wa megato ya temošo, yeo ba e bonego e dirišwa ka bophara ka bo-1970 ge go utswiwa ga difofane ka go arošwa go be go gaketše. Banamedi ba thibetšwe go rwala didirišwa le ge e le dife tše bogale ge ba le ka sefofaneng. Ke feela banamedi bao ba nago le dithekethe bao ba dumelelwago go feta mafelong a go phuruphutša. Ba bantši ba šetše ba tlwaetše methaladi e metelele mafelong a go phuruphutša merwalo le go ba gona ga sehlopha se se itlhamilego sa mašole maema-fofaneng.

Go Lebiša Tlhokomelo Tabeng ya go Lokiša

Nagana ka boemo bjo bjo bo tlwaelegilego le bjo bo nyamišago: Ka morago ga go feta mafelong a fapa-fapanego a go phuruphutša a boema-fofaneng, mafelelong monamedi o ikhwetša a le kgorong, a letetše go kwa moemedi wa tirelo ya difofane a tsebiša gore go namelwe. Rakgwebo yo a aperego sutu ya mošomo e tshehla o botša monamedi yo a lego kgaufsi le yena gore: “Na o kwele? Sefofane se tla diega ka baka la go nyaka go lokišwa mo go itšego.” O taka-taketša mahlo gomme a oketša ka gore: “Ke holofela gore ba ka se re sepediše ka sefofane seo se se nago entšine!”

Seo banamedi ba bantši ba sa se lemogego ke gore bahlankedi ba tša difofane ba na le ditshepedišo tše di nepagetšego le tše di tseneletšego tša go hlahlobišiša. Go nyakega ga go lokišwa go bonwa e sa le pele ka go hlahlobišiša puku ya pego ya maeto ao sefofane se a tšerego. Ge e le gabotse, bahlankedi bao ba nyaka gore difofane le dientšene tša tšona di be le lenaneo le tsepamego la gore di lokišwe ka mo go tseneletšego—gantši kudu go feta koloi e phetšego gabotse—gaešita le ge sefofane se se na pego ya bothata le ge e le bofe.

Molaodi wa tša go lokiša tirelong e kgolo ya difofane a ka hlatsela se. O re: “Nywageng ya-ka e nyakilego go ba 15 ke le intasetering ye, ga se ka ka ka bona, ka boledišana le goba go lemoga motho le ge e le ofe yo a šomago go lokiša yo a bego a sa tšeele taba ya tšhireletšego godimo. Go feta moo, bagwera ba bathwalwa le malapa a bona ba tšea maeto ka difofane tšeo ba šomago go tšona, ka gona ga ba lekele hlogong ka bošilo.”

Boikarabelo bja motho ka noši bo rwelwe kudu ke ditsebi tša tša difofane le bašomi ba go lokiša. Yo mongwe wa bona o re: “Nka se tsoge ke lebetše bošego bjoo ka bjona re ilego ra loba DC-10 kua Sioux City, Iowa. Ke be ke šoma ke le molokiši wa difofane ka nako yeo, gomme ke be ke dira mošomo wa go hlahloba le go lokiša ka gare ga mosela wa sefofane sa mohuta woo. Ka nako yeo, re be re e-na le tsebišo e nyenyane mabapi le seo ge e le gabotse se diragaletšego sefofane seo se lobilwego. Ke sa gopola maiteko a tseneletšego ao ke ilego ka dira mošomo wa-ka ka wona bošegong bjoo, ke ipotšiša gore, ‘Go diregile’ng ka sefofane seo? Na e ka ba e le gore go na le selo se sengwe seo motho yo mongwe a se lebetšego seo nka kgonago go se hwetša gona bjale gomme ka go rialo ka thibela masetlapelo a swanago gore a se direge gape? Na ke be ke dira selo se sengwe le se sengwe ka yona tsela yeo ke bego ke swanetše go se dira ka gona?’ Bošegong bjoo ke ile ka fetša nako e telele ke hlahloba e bile ke nagana.”

Balokiši ba difofane ba dula ba newa tlwaetšo dibopegong ka moka tša mošomo wa bona, go tloga mešomong ya ka mehla go iša bokgoning bjo bo tšwetšego pele bja go hlahloba, go lemoga le go fediša mathata. Dithuto tša tlwaetšo tša sehlopha sa balokiši ba difofane di kaonefatšwa ngwaga le ngwaga bakeng sa go akaretša maemo a mehuta ka moka ao a ka naganwago ao go ka gahlanwago le wona, go tloga go a tlwaelegilego go iša go a magolo kudu.

Ka morago ga masetlapelo a ditirelo tša difofane, tsebišo yeo e kgoboketšwago e a seka-sekwa gomme ya tsenywa ka motšheneng wa go leka go ekišetša boemo bjo bo diregilego. Bafofiši bao ba nago le phihlelo le baentšeneare ba difofane ba diriša motšhene wa go ekišetša boemo bakeng sa go bona gore ke ditharollo dife tše dingwe tšeo ba ka di fihlelelago e le gore dihlopha tša balokiši di ka swaragana le mathata a swanago gakaone nakong e tlago. Ke moka, dihlopha di rulaganyetšwa lenaneo la tlwaetšo leo le lego mabapi le se e le gore go ka newa tlhahlo e kgethegilego. Ditlhahlobo tše di swanago le tše gape di lebiša go fetolweng ga tlhamego ya sefofane goba dikarolwana tša sona, ka kholofelo ya gore diphošo tše bjalo di ka nea tsebišo e holago gomme ka go rialo tša fokotšwa.

Mošomi wa go lokiša o phetha ka gore: “Ka moka ga rena re botšwa gore ‘tšhireletšego ga e itlele ka go itiragalela feela—e swanetše go rulaganyetšwa.’”

Go Tšea Leeto ka Sefofane Gape

Ka morago ga go fetša lebaka la dikgwedi tše nne leo go lona a bego a dirile phetho ya go se tšee leeto ka sefofane, Alex o ile a phetha ka gore e be e le nako ya gore a lebeletšane le poifo ya gagwe. Go be go sa bonagale a tshwenywa ke go ba gona ga maphodisa le bahlapetši ba setšhaba Boema-fofaneng bja Ditšhaba-tšhaba bja Logan kua Boston. Methaladi e metelele ya mafelong a go phuruphutša le go hlahlobja ga morwalo wa gagwe ka seatla ga se tša ka tša mo kgopiša le gatee.

Go Alex tše e be e le dika tše di beago pelo tša go kganyoga ga gagwe go ba le leeto le le šireletšegilego ka sefofane. O sa dutše a e-tšwa kudumela e nyenyane le go kwa pelo e kiba-kiba ganyenyane. Lega go le bjalo, ge Alex a bea morwalo wa gagwe lefelong la go bea merwalo la ka godimo ga dihlogo, o re: “Bjale ke ikwa ke le kaone kudu.”

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 5]

Ditherešo Mabapi le go Tšea Leeto ka Sefofane

Go ya ka dikakanyetšo, banamedi ba difofane ba ka bago o tee go ba 5, ba boifa go tšea leeto ka sefofane. Lega go le bjalo, ga se batho ba ka moka bao ba naganago gore go tšea leeto ka sefofane ga se gwa šireletšega. Gantši dipelaelo tša bona di bakwa ke dipoifo tše dingwe tše bjalo ka go boifa mafelo a phagamego goba mafelo ao a tletšego batho.

[Tšhate go letlakala 8]

Go Na Le Kgonagalo E Kaaka’ng Ya Gore Kotsi E Bolayago E Direge?

Kgonagalo Kgonagalo nakongka

ngwagengke tee go: moka ya bophelo ke

tee go:

Koloi 6 212 81

Polao 15 104 197

Metšhene 265 000 3 500

Go pšhatlagana

ga difofane 390 000 5 100

Go kgangwa ke

meetse ka pafong 802 000 10 500

Diphoofolo le dimela

tšeo di nago le

mpholo Dimilione tše 4,2 55 900

Legadima Dimilione tše 4,3 56 000

[Mothopo]

Source: National Safety Council

[Seswantšho go letlakala 6]

Tšhireletšego e okeditšwego ya maema-fofaneng

[Mothopo]

AP Photo/Joel Page

[Seswantšho go letlakala 7]

Tsebišo e rulagantšwego le go phuruphutšwa ga banamedi

[Seswantšho go letlakala 7]

Mekgwa e kaonefaditšwego ya go lokiša

[Seswantšho go letlakala 8]

Bafofiši ba difofane ke ditsebi tšeo di tlwaeditšwego gabotse kudu