Dibini tša Mafofa a Mmala wa Kgabo ya Mollo

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA KENYA

MELODI e dikete-kete. Lešata le le sa kgaotšego le la lethabo la dinonyana le galagala tikologong ya letsha leo le lego lekatana. Go na le dinonyana tše di pinki tše dikete-kete tše di sepe-sepelago meetseng a mmala o motala-morogo. Kua godimo, di tladitše leratadima ka go phuphusela ga tšona mo go kgahlišago. Ge di retologa le go pshikologa ka godimo ga meetse, di phuphusela ka maphego a tšona a matelele, a masesane, ao a bonagatšago dipatso tše di tagilego tša mmala wa bohwibidu bjo bo tseneletšego. Dinonyana tše dintši-ntši tšeo di nago le mmala o tagilego ke tše di kgahlišago kudu! Mohlomongwe dinonyana tše di kgahlišago ka go fetišiša lefaseng ke di-flamingo tše di pinki tša Great Rift Valley ya Afrika.

Bobotse bja Maoto a Matelele

Go tloga kgale flamingo e be e dutše e ratega ka baka la leemo la yona le lebotse. Seswantšho sa yona sa molala o motelele se ile sa epša godimo ga lefsika gomme se ka bonwa mengwalong ya diswantšho ya Egipita. Ponagalo ya nonyana e be e le e sa tlwaelegago kudu le e rategago moo e lego gore ba-Egipita ba ile ba e rapela e le yeo e swantšhetšago modimo Ra. Molala wa flamingo o mosese le wo o kobegilego le maoto a yona a masesane a mabotse di ile tša  bontšhwa diswantšhong tša bogologolo tša ka magageng.

Lehono mehuta e mene ya di-flamingo e ka hwetšwa mafelong a Afrika, Amerika Borwa, Caribbean le Eurasia. Flamingo e nyenyane ke mohuta o monyenyane go feta mehuta e mengwe ka moka. E na le mmala o mobotse wa mafofa a bopinki bjo bo tseneletšego le maoto le dikgato tša bohwibidu bjo bo tagilego. Flamingo e kgolo ke ya bogolo bjo bo ipoeleditšego gabedi bja flamingo e nyenyane gomme botelele bja yona bo fihla go disenthimithara tše 140. Di-flamingo ka moka di na le seka se se swanago—molomo wo o kobegilego ganyenyane bogareng e bile o kgopametše tlase, gomme wa hlama sebopego se sebotse go ka bogelwa.

Ge e thoma go fofa, nonyana e phuphusediša maphego a yona gomme ya kitima ka godimo ga meetse ka maoto a bohwefo gomme ya hwetša lebelo leo e le nyakago go ka fofela leratadimeng. E tamolotše molala wa yona o motelele le hlogo gomme maoto a yona a otlologetše morago, e phatša leratadimeng ka tsela e kgahlišago. Di-flamingo tše di akanyetšwago go dimilione tše nne di dula Great Rift Valley ya Afrika.

Nonyana e Botsana Tikologong ya Makgwakgwa

Palo e kgolo ya di-flamingo tše di hwetšwago Rift Valley e dula moloke-lokeng wa matsha ao a nago le sota ao e tlogago e le a moswana-noši. Meetse a humile kudu ka dikhemikhale tše di nago le sodium carbonate mo e lego gore ge o a swara a etša makhura gomme a tšhatšhametša letlalo ganyenyane. Dithempheretšha tikologong ya matsha a nago le sota a Rift di kgona go phagama go fihla go di-degree Celsius tše 65. Monkgo o matla wa sebabola le letswai o rotoga meetseng a belago a letsha gomme wa tsenelela moyeng o fišago. Dikarolwana tša alkaline le letswai tše di lego ka meetseng ke tše dintši kudu moo e lego gore di a kgahla ke moka tša dira legogo le lešweu go bapa le lebopo.

Ke diphedi tše sego kae feela tšeo di ka phelago meetseng a bjalo a lomago. Lega go le bjalo, diphedi tše dingwe tše dinyenyane di phela moo—bolele bja mmala o motala-lerata wo o tswakanego le o motala-morogo. Letšatši le le fišago kudu la molatšatšing le ruthetša meetse ao a nago le alkaline, ka go rialo la dira gore e be lefelo le le swanetšego leo go lona bolele  bo atago. Bolele bo na le mmala o tseneletšego kudu mo e lego gore bo dira gore meetse e be a matala-morogo. Go swana le mabenyabje ao a lego pheteng e botse, molokeloke wo wa matsha a mabotse a sota o kgabiša meedi le dithaba tšeo di ralalago go bapa le Great Rift Valley.

Ke mo go makatšago gore sephedi se sebotsana se bjalo ka flamingo se ka hwetšwa ditikologong tše bjalo tše makgwakgwa le tše sa swanelago. Lega go le bjalo, flamingo e tšwela pele e phela mo. Maoto a yona a matelele le a masesane a kgotlelela meetse a lomago gomme dikgato tša yona tše di swanago le tša lepidibidi di dira gore e se ke ya sobelela lerageng leo le tanyago. Flamingo e nyenyane e hlamilwe ka tsela ya moswana-noši bakeng sa gore e phele tikologong ye e sa kgahlišego. Molomo wa yona o na le ditlhale tše tshesane tšeo di kgonago go monya meetse le go sefa diphedi tše dinyenyane tšeo di phaphametšego bokagodimong bja meetse bja disenthimithara tše hlano go ya go tše šupa. Ge e e-ja, flamingo e koba molomo wa yona gomme ya o lebiša morago ka tlase ga meetse. Leleme la flamingo le goga meetse gomme la a iša ditlhaleng tše tshesane tšeo di a sefago le go šadiša diphedi tše dinyenyane.

Mekgwa e Kgahlišago ya go Goketša Molekane

Ge letšatši le hlaba ka godimo ga meetse a mmala o motala-morogo a letsha, go ba bjalo ka ge eka go tlošitšwe seširo se segolo. Seetša sa mmala wa gauta se utolla di-flamingo tše dintši-ntši tšeo di tagilego bjalo ka dikgabo tša mollo letsheng. Dinonyana di pitlagane o  šoro. Di tamolotše melala ya tšona, dinonyana tšeo di dirago dipontšho tša kgoketšo di gwanta ka dihlopha gomme di akgela melomo ya tšona ka mathoko.

Ge dihlopha tša dinonyana di dutše di gwanta di lebile ka mahlakoreng a sa swanego, mahlasedi a letšatši a bonagala mafofeng a kgahlišago a dinonyana gomme a tšweletša seswantšho sa meriti e sa swanego ya bohwibidu le bopinki. Dinonyana di a fofa-fofa le go bina gomme tša phurolla maphego a tšona ka mo go feletšego bakeng sa go bonagatša bohwibidu bjo bo tseneletšego bja mafofa a tšona. Ge di dutše di kgantšha mebala ya tšona e tagilego, di kitima ka godimo ga meetse gomme tša fofa e le gore di tsokame gape bakeng sa go bušeletša mokgwa wa tšona. Di-flamingo di pitlagane kudu mo e lego gore tšeo di lego gare ga di kgone go fofa, eupša di swanetše go emela tšeo di lego ka mathoko gore di fofe pele. Ge di dutše di opela leboelela ka lethabo, di tšweletša lešata le legolo leo le thibago ditsebe.

Gatee-tee ge lefsifsi le swara, dinonyana di fofa ka sehlopha ke moka tša ikela. Di sepela ka go lokologana goba ka sebopego sa V, di fofa dikhilomithara tše makgolo go ba go fihla mo di yago gona—e lego letsheng la sota leo e lego lefelo le le swanetšego bakeng sa go beela mae le go godiša mafotwana a tšona. Ka mo go makatšago, khudugo ye e direga sammaletee le ya di-flamingo tšeo di lego matsheng a mangwe a sota a Rift Valley.

Go Tloga go Befeng go ya Bobotseng

Di-flamingo di kgetha go aga dihlaga tša tšona matsheng ao a lego lekatana le ao a sa fihlelelegego gabonolo. Go ikarola mo go bohlokwa ka ge di-flamingo tšeo di agago dihlaga le go alamela mae di tloga di ferekana ka mo go feteletšego. Ge di ka šitišwa, dinonyana tšeo e lego batswadi di ka ngala mae a tšona sa ruri gomme tša se sa hlwa di boa.

Dinonyana tšeo di agago dihlaga le go alamela mae di dula di swaregile. Dinonyana tše e lego batswadi di thoma go aga sehlaga ka lethabo le legolo. Ka go koba melala ya tšona e metelele, di kga leraga, maloko a dinonyana le mafofa a sego kae bakeng sa go aga totoma ya sebopego sa khouni ya botelele bja disenthimithara tše 40. Totoma ye ka godimo e na le sekoti se senyenyane seo se phagamišetšago lee le tee ka godingwana ga meetse ao a nago le alkaline ao a sa išego. Go se go ye kae, mae a makgolo a thoma go phaphaša. Dinonyana tšeo e lego batswadi di tsena di e-tšwa ka bontši kudu lefelong la go alamela, di swaregile ka modiro o lapišago wa go fepa le go hlokomela mafotwana ao a swerwego ke tlala.

Ka morago, ge mafotwana a godile ka mo go lekanego gore a ka sepela, dinonyana tše e lego batswadi gatee-tee di tlogela mafotwana a tšona gomme tša ya karolong e nngwe ya letsha moo bolele bja mmala o motala-lerata wo o tswakanego le o motala-morogo e lego bjo bo humilego le bjo bontši kudu. Ge di le mo, moo di lego kgole le mafotwana a tšona ao a dulago a llela dijo, di tla kgona go iphepa le go tsošološa matla a tšona. Ke moka, sehlopa se segolo sa mafotwana se kgobokanywa lefelong leo go lona a hlokomelwago ke dinonyana tše dingwe tše dikgolo tšeo di šetšego. A hlokometšwe ka šedi ke dinonyana tše tše dikgolo tša bahlokomedi, mafotwana a a tladitšego lešata a kgabaganya mafelong a letswai go fihlela ge a boelanywa gape le batswadi ba ona. Ka mo go makatšago, kgakanegong ye ka moka, dinonyana tše e lego batswadi di kgona go lemoga mafotwana a tšona gomme tša tšwela pele di a hlokomela.

Mafotwana a befile kudu gomme a swana ganyenyane le batswadi ba ona ba babotse kudu. Maotwana le melalana ya ona ke e mekopana, melomo ya ona e otlologile gomme mafofa a ona ke a mmala o mošweu feela. Ka morago ga nako e itšego, maotwana a ona a makopana a thoma go gola, melalana ya ona e thoma go telefala le go kobega gomme melomo ya ona e thoma go kobegela fase ya dira sebopego se sebotse sa go kobega seo e lego sa di-flamingo feela. Go tla tšea mo e ka bago nywaga e mebedi go ya go e meraro pele lefotwana le le befilego le fetoga flamingo e botse ya mmala wa kgabo ya mollo. Ke moka ka morago e tla ikhweletša molekane gomme tša tlatša di-flamingo tše dikgolo tše dipinki tše dintši-ntši tšeo di botsefatšago matsha a sota a Rift Valley.

Bobotse bja flamingo ke mohlala o makatšago wa bokgabo bjo bo bonagatšago bohlale. Go lebelela sephedi se seo se rategago se le lešokeng, go kgahla mahlo a rena le go natefela ditsebe tša rena. Eupša go feta seo, go godiša tebogo ya rena le lerato la rena go Mmopi wa yona yo a kgahlišago kudu, Jehofa Modimo.

[Seswantšho go letlakala 25]

Di-“flamingo” tše dikgolo

[Seswantšho go letlakala 25]

Di-“flamingo” tše dinyenyane

[Diswantšho go letlakala 26]

Mafotwana a swana ganyenyane le batswadi ba ona ba babotse kudu