Bafsa ba a Botšiša . . .

Ke Eng se se Fošagetšego ka go Hlalefetša Dithutong?

“Yo mongwe le yo mongwe o a tseba gore go hlalefetša go fošagetše, eupša go bonolo.”—Jimmy wa nywaga e 17.

NA O kile wa lekega go utswa ka leihlo pampiring ya morutwana-gotee le wena nakong ya ge le ngwala tlhahlobo? Ge e ba go le bjalo, ga o noši. Jenna yo a lego mphatong wa lesome o hlalosa mokgwa wo wa go se hlabje ke dihlong wo ka wona barutwana ba bantši gotee le yena ba hlalefetšago, o re: “Ba ikgantšha mabapi le kamoo ba dirago se ka gona. Ge o sa hlalefetše ba go lebelela o le learogi!”

Nyakišišong e nngwe ya United States, bafsa ba 80 lekgolong bao ba tšeago maemo a pele ka diklaseng tša bona ba diriša mokgwa wa go hlalefetša, gomme 95 lekgolong ya “dikgwari” tše ga se ya ka ya lemogwa. Ka morago ga nyakišišo e dirilwego go barutwana ba fetago 20 000 dikolong tša magareng le tše phagamego, Josephson Institute of Ethics e phethile ka gore: “Ge e le mabapi le potego, boemo bo mpefala le go feta.” Barutiši ba tlabilwe ke kamoo mokgwa wa go hlalefetša e lego wo o apareditšego ka gona! Molaodi wa sekolo Gary J. Niels o ile a ba a re: “Ke palo e nyenyane feela ya bao ba sa hlalefetšego.”

Batswadi ba bantši ba letetše gore bana ba bona ba itshware ka tsela ye e hlomphegago ge e le mabapi le mošomo wa bona wa sekolo. Lega go le bjalo, se se nyamišago ke gore bafsa ba bantši ba senya potego ya bona ka go hlalefetša. Ke mekgwa efe e mefsa yeo ba e dirišago? Ke ka baka la’ng bafsa ba bangwe ba retologela go hlalefetšeng? Ke ka baka la’ng o swanetše go phema mokgwa wo?

Go Hlalefetša ka go Diriša Didirišwa tša Thekinolotši ya Maemo a Godimo

Mohlalefetši wa mehleng yeno o diriša mekgwa le ge e le efe ya bohwirihwiri. Ge e le gabotse, go hlalefetša ka go kopiša mošomo wa gae goba go diriša letlakala la dikarabo ga se selo ge go bapetšwa le makatika a thekinolotši ya maemo a godimo ya mehleng yeno. Makatika a a akaretša go diriša di-pager tšeo di amogelago dikarabo tša dipotšišo tša tlhahlobo go tšwa bathong ba bangwe lefelong le ge e le lefe; di-calculator tše di tlatšwago e sa le pele ka tsebišo e “oketšegilego”; dikhamera tše dinyenyane tše di utwago ka diaparong tše di dirišwago bakeng sa go fetišetša dipotšišo go yo a ka thušago felo-tsoko; didirišwa tšeo di kgonago go fetišetša melaetša e ngwadilwego go barutwana-gotee; gaešita le mekero ya Internet yeo e nago le dipampiri tše di feletšego tša dikarabo tša tlhahlobo ka moka go mo e nyakilego go ba mabapi le thuto le ge e le efe!

Barutiši ba leka go fediša tshekamelo e golago ya go hlalefetša, eupša go dira bjalo ga go bonolo. Go feta moo, ga se barutwana ka moka—goba barutiši—bao ba dumelelanago mabapi le se se akaretšwago tabeng ya go hlalefetša. Ka mohlala, ge sehlopha sa barutwana se šoma gotee modirong, phapano magareng ga go dirišana ka potego le tumelelano ya ka sephiring ya go se botege e ka no se bonagale. Le gona, go na le bao ba ka ikholago ka boiteko bja sehlopha bakeng sa go dira gore ba bangwe e be bona  ba dirago modiro ka moka. Yuji yo a tsenago kholetšheng ya setšhaba o hlalosa gore: “Ba bangwe ba barutwana ba ke dibodu—ga ba dire selo! Ke moka le bona ba hwetša dintlha tše swanago le tša ba bangwe. Ke nagana gore seo le sona ke go hlalefetša!”

Ke ka Baka La’ng ba Hlalefetša?

Nyakišišong e nngwe, go se lokišetše go ile gwa hwetšwa e le lebaka la pele leo le dirago gore barutwana ba bantši ba kgethe go hlalefetša. Barutwana ba bangwe bao ba hlohleletšwago ke moya wa phadišano sekolong goba dintlha tše phagamego tše batswadi ba bona ba di letetšego go bona ba phetha ka gore ga ba na kgetho e nngwe. Sam wa nywaga e 13 o re: “Dintlha tše phagamego ke selo sa bohlokwa kudu go batswadi ba-ka. Ba mpotšiša gore: ‘O hweditše dintlha tše kae tlhahlobong ya gago ya dipalo? O hweditše dintlha tše kae tlhahlobong ya gago ya Seisemane?’ Seo ke se hloile!”

Go ba bangwe, kgateletšo e tšwelago pele ya go nyaka go hwetša dintlha tše dibotse e lebiša go hlalefetšeng. Puku ya The Private Life of the American Teenager e re: “Go na le selo seo se tšwilego taolong tshepedišong yeo go yona kgateletšo e lego e matla kudu mo e lego gore kgotsofalo ya go ithuta ke yeo gantši e tšeelwago sebaka ke kgateletšo ya go nyaka go fihlelela dintlha tše dibotse, yeo ka dinako tše dingwe e senyago potego.” Barutwana ba bantši ba dumelelana le se. Go ba gona, ga go yo a nyakago go palelwa ke tlhahlobo, go se sa bolelwa ka dithuto ka moka. Jimmy yo e lego morutwana sekolong se phagamego o re: “Batho ba bangwe ba fo ba ba tšhoga kudu gore ba tla palelwa. Gaešita le ge ba tseba dikarabo, ba tla hlalefetša e le feela go kgonthišetša dikarabo tša bona.”

Palo e kgolo ya batho bao ba ratago go tlogela ditekanyetšo tša go botega e ka dira gore go hlalefetša go bonagale go se na kotsi. Ka dinako tše dingwe gape go ka bonala e le mo go holago e le ka kgonthe. Greg wa nywaga e 17 o re: “Maabane ke bone ngwana yo mongwe a hlalefetša nakong ya tlhahlobo ya e nngwe ya dithuto tšeo ke di dirago. Lehono ge re be re hwetša dipoelo tša tlhahlobo o be a hweditše dintlha tša godimo go feta tša-ka.” Ba bantši ba tutuetšwa ke go hlalefetša mo go apareditšego gare ga dithaka tša bona. Yuji o re: “Barutwana ba bangwe ba na le mokgwa wa gore ‘ge e ba ba bangwe ba dira bjalo, le bona ba swanetše go dira bjalo.’” Eupša na seo ke therešo?

Temalelo e Forago

Bapiša go hlalefetša le go utswa. Na taba ya gore batho ba bantši ba retologetše bohodung e dira gore go utswa go amogelege? O ka no bolela gore, ‘Ga go bjalo le gatee’—kudu-kudu ge e ba tšhelete yeo e utswiwago e le ya gago! Ka go hlalefetša, re ikhweletša theto yeo e sa re swanelego—mohlomongwe gaešita le go ikhola ka batho bao ba dirago dilo ka potego. (Ba-Efeso 4:28) Tommy yo a sa tšwago go aloga sekolong se phagamego o re: “Ke mo go fošagetšego. O bolela gore, ‘ke a e tseba taba ye, mola go se bjalo le gatee. Ka baka leo, o bolela maaka.” Pono ya Beibele mabapi le se e hlalositšwe ka mo go kwagalago go Ba-Kolose 3:9 yeo e rego: “Le se kê la forana ka maaká.”

Go hlalefetša go ka fetoga temalelo yeo go ka bago thata go e fenya. Jenna o re: “Bahlalefetši ba lemoga gore e bile ga go nyakege gore ba ithute e le gore ba atlege, ka baka leo ba fo ithekga ka go hlalefetša. Ke moka ka morago ge ba šetše ba ikemetše, ga ba kgone go itirela dilo.”

Molao wa motheo wo o ngwadilwego go Ba-Galatia 6:7 ke wo o phafošago: “Se motho a se byalaxo, ké sôna se a tl’o xo se buna.” Mafelelo a go hlalefetša sekolong a ka akaretša bohloko bja go tshwenywa ke letswalo, go se sa holofelwa ke bagwera ba gago le go fokola ga bokgoni bja gago bja go ithuta ka ge o ile wa hlokomologa tšwelopele ya go ithuta. Go swana le kankere yeo e bolayago, mokgwa wo wa bohwirihwiri o ka phatlalala le go kgoma dikarolo tše dingwe tša bophelo gomme o ka senya ditswalano tša gago tše bohlokwa kudu. Ga go pelaelo gore o tla kgoma tswalano ya gago le Modimo, yo a hloilego bofora.—Diema 11:1.

Bao ba ithekgago ka go hlalefetša ba fo ba ba iphora. (Diema 12:19) Ka ditiro tša bona ba ipea boemong bjo bo swanago le bja babuši ba ba gobogilego ba Jerusalema ya bogologolo ba itšego: “Re khuta  ka maaká, re utama ka bofora.” (Jesaya 28:15) Lega go le bjalo, therešo ke gore mohlalefetši a ka se kgone go uta ditiro tša gagwe pele ga Modimo.—Ba-Hebere 4:13.

O se ke wa Hlalefetša!

Mabakeng a mantši, bafsa ba diriša matla a mantši le bohlale ge ba hlalefetša—tšeo go bego go ka ba kaone ge ba be ba ka di dirišetša go ithuta ka tsela e botegago. Bjalo ka ge Abby wa nywaga e 18 a bolela, “ge nkabe ba be ba ka katanela go ithuta go swana le kamoo ba katanago ka gona ge ba hlalefetša, mohlomongwe ba be ba ka atlega kudu dithutong.”

Ke therešo gore teko ya go hlalefetša e ka ba e matla kudu. Eupša o swanetše go phema moreo wo wa boitshwaro! (Diema 2:10-15) O ka dira bjalo bjang? Sa pele, gopola lebaka leo ka lona o tsenago sekolo—ke go ithuta. Ke therešo gore go ka no ba go e-na le mohola o monyenyane tabeng ya go kgoboketša tsebišo yeo mo gongwe o ka se e dirišego le ka mohla. Eupša go tshela mogato wo ka go diriša mokgwa wa go hlalefetša, motho o thibela bokgoni bja gagwe bja go ithuta dilo tše difsa le go diriša tsebo ka tsela ya kgonthe. Kwešišo ya kgonthe ga e fo fihlelelwa ka ntle le boiteko; e a katanelwa. Beibele e re: “Ithekele therešo, o se ke wa e rekiša; ithekele bohlale, le tayo, le tlhaologanyo.” (Diema 23:23, PK) Ee, o swanetše go lebelela go ithuta le go lokišeletša e le dilo tše bohlokwa kudu. Jimmy o eletša ka gore: “O swanetše go dira mošomo wa gago. Seo se tla go dira gore o kgodišege gore o tseba dikarabo.”

Ke therešo gore ka dinako tše dingwe o ka no se tsebe dikarabo ka moka, gomme se se ka feleletša ka go hwetša dintlha tše di lego tlase. Lega go le bjalo, ge e ba o sa kwanantšhe melao ya gago ya motheo, o ka lemoga gore ke eng se o swanetšego go se dira e le gore o kaonefatše.—Diema 21:5.

Yuji, yo go boletšwego ka yena pejana, ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. O hlalosa seo a se dirago ge ba bangwe ba barutwana-gotee le yena ba mo gapeletša gore a ba thuše go hlalefetša, o re: “Sa pele—ke no ba tsebiša feela gore ke Hlatse. Seo se nthušitše kudu ka gobane ba a tseba gore Dihlatse tša Jehofa ke batho bao ba botegago. Ge yo mongwe a nkgopela gore ke mo fe karabo nakong ya tlhahlobo, ke fo gana. Ke moka ka morago ke kgona go mo hlalosetša lebaka leo ka lona ke sa dirego seo.”

Yuji o dumelelana le mantšu ao moapostola Paulo a a ngwaletšego ba-Hebere a rego: “Re kganyoga go itshwara ka go botega dilong ka moka.” (Ba-Hebere 13:18, NW) Go kgomarela ga gago ditekanyetšo tše di phagamego tša potego le go gana go kwanantšha ka go hlalefetša go tlaleletša moholeng wa kgonthe dintlheng tše dibotse tše o di hwetšago. Go tšwa sekolong o ka tlišetša batswadi ba gago e nngwe ya dimpho tše dikgolo go feta tše o bego o ka ba nea tšona—e lego bohlatse bja potego ya Bokriste. (3 Johane 4) Go oketša moo, o dula o e-na le letswalo le le hlwekilego le go thabela go tseba gore o dira gore pelo ya Jehofa Modimo e thabe.—Diema 27:11.

Ka gona, go sa šetšwe gore go hlalefetša e ka ba e le mo go tlwaelegilego gakaakang, go pheme! Ka go dira bjalo, o tla boloka tswalano e botse le ba bangwe gomme sa bohlokwa kudu o tla boloka tswalano e botse le Modimo wa therešo, Jehofa.—Psalme 11:7; 31:5.

[Ntlhakgolo go letlakala 22]

Gantši mohlalefetši o palelwa ke go lemoga gore ge e le gabotse o a utswa

[Ntlhakgolo go letlakala 22]

Gantši go hlalefetša go lebiša ditirong tše dikgolo tša go se botege

[Ntlhakgolo go letlakala 23]

Mohlalefetši a ka se kgone go uta ditiro tša gagwe pele ga Modimo

[Seswantšho go letlakala 23]

Go ithuta ka mo go lekanego pele ga tlhahlobo go tla go nea kgodišego