Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo ba Bangwe ba ka Thušago ka Gona

Kamoo ba Bangwe ba ka Thušago ka Gona

Kamoo ba Bangwe ba ka Thušago ka Gona

MOHLOMONGWE o tseba motho yo mongwe yo a tlaišwago ke kgateletšego goba bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. Ge e ba go le bjalo, o ka mo thekga bjang? D. J. Jaffe wa National Alliance for the Mentally Ill o nea keletšo ye e kwagalago: “O se ke wa gakantšha bolwetši le motho yo bo mo swerego; go e na le moo, hloya bolwetši gomme o rate motho.”

Mosadi yo a bitšwago Susanna o bontšhitše go se fele pelo le lerato tša go dira feela bjalo. O be a e-na le mogwera yo a bego a swerwe ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. Susanna o re: “Go be go e-na le dinako tšeo a bego a sa kgotlelele go ba kgaufsi le nna.” Go e na le gore a lahle mogwera wa gagwe, Susanna o ile a dira nyakišišo ya go ithuta ka bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. O re: “Ga bjale ke lemoga gore tsela yeo mogwera wa-ka a bego a itshwara ka yona e be e bakelwa ke bolwetši bja gagwe.” Susanna o nagana gore go dira maiteko bakeng sa go kwešiša motho yo a tlaišwago ke bolwetši bjo go ka tliša moputso o kgahlišago. O re: “Go ka go thuša gore o rate le go hlompha ka mo go tseneletšego motho bakeng sa dika tše dibotse tšeo a di bontšhago go sa šetšwe bolwetši bjo.”

Ge setho sa lapa se swerwe ke bolwetši bjo, go bohlokwa go se nea thekgo ya pelo ka moka. Mario, yo go boletšwego ka yena pejana lelokelelong le, o ile a ithuta se mathomong. Mosadi wa gagwe, Lucia, yo le yena go boletšwego ka yena pejana, o swerwe ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. Mario o re: “Mathomong ke ile ka thušwa ke go ya le mosadi wa-ka ngakeng ya gagwe le go ithuta ka bolwetši bjo bjo bo sa tlwaelegago e le gore ke tle ke kgone go lemoga ka mo go tletšego gore re lebeletšane le eng. Gape nna le Lucia re ile ra boledišana kudu ka boemo le ge e le bofe bjo bo bego bo tšwelela ge nako e dutše e sepela le go leka go lebeletšana le bjona ka katlego.”

Thekgo e Tšwago Phuthegong ya Bokriste

Beibele e kgothaletša Bakriste ka moka gore ba “tsošê ba dipelo tše di tapilexo,” le gore ba ‘se ke ba felela motho pelo.’ (1 Ba-Thesalonika 5:14) O ka dira se bjang? Sa pele, go bohlokwa gore o kwešiše phapano magareng ga bolwetši bja monagano le bja moya. Ka mohlala, mongwadi wa Beibele Jakobo o bontšhitše gore thapelo e ka dira gore motho yo a babjago moyeng a fole. (Jakobo 5:14, 15) Lega go le bjalo, Jesu o ile a dumela gore bao ba babjago nameng ba nyaka ngaka. (Mateo 9:12) Ke therešo gore ka mehla go swanetše le gona go a thuša go rapela Jehofa mabapi le selo le ge e le sefe seo se re tshwenyago, go akaretša le boemo bja rena bja tša maphelo. (Psalme 55:22; Ba-Filipi 4:6, 7) Eupša Beibele ga e bolele gore go oketša ga rena mediro ya moya go tla rarolla mathata a lehono a tša maphelo.

Ka gona Bakriste bao ba nago le temogo ba phema go bolela gore batho bao ba gateletšegilego ba ipakela bolwetši. Mantšu a bjalo a tla hloka mohola go swana le ao a ilego a bolelwa ke bahomotši ba Jobo ba maaka. (Jobo 8:1-6) Therešo ke gore, mabakeng a mantši kgateletšego e ka se kaonefale ka ntle le ge e ba e ka alafša. Se ke sa therešo kudu-kudu ge motho a gateletšegile o šoro, mohlomongwe a e-na le dikgopolo tša go nyaka go ipolaya. Maemong a bjalo, go bohlokwa go hwetša tlhokomelo ya ditsebi.

Lega go le bjalo, go sa na le mo gontši moo Bakriste-gotee ba ka go dirago bakeng sa go nea thekgo. Ke therešo gore go se fele pelo go a nyakega. Ka mohlala, dibopego tše itšego tša modiro wa Bokriste e ka ba tšeo di gateletšago ka mo go kgethegilego go bao ba nago le bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo. Diane yo a tlaišwago ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo o re: “Ke hwetša go le thata go tšea karolo bodireding. Go boima go nna go išetša batho ba bangwe ditaba tše dibotse le tšeo di thabišago tše di tšwago Beibeleng mola e le gore nna ga ke ikwe gabotse e bile ga ke a thaba.”

E le gore o thuše batho bao ba tlaišwago ke bolwetši bjo, katanela go bontšha kwelobohloko. (1 Ba-Korinthe 10:24; Ba-Filipi 2:4) Leka go bona ditaba ka tsela yeo motho yoo a di bonago ka yona e sego yeo wena o di bonago ka yona. O se ke wa imetša motho yo a tlaišegago ka go letela mo gontši go yena. Carl yo a tlaišwago ke kgateletšego o re: “Ge batho ba nkamogela ka tsela yeo ke lego ka yona gabjale, ke ikwa ke kaonefala tseleng ya-ka ya go batamela ba bangwe. Ka thušo ya go se fele pelo ya bagwera ba-ka ba kgale, ke ile ka kgona go aga tswalano ya kgaufsi le Modimo gomme ke hweditše lethabo le legolo ka go thuša ba bangwe go dira se se swanago.”

Bao ba tlaišegago ba ka imologa kudu bolwetšing bja bona ge e ba ba hwetša thekgo. Ela hloko mosadi wa Mokriste yo a bitšwago Brenda, yo le yena a swerwego ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. O re: “Bagwera ba-ka ka phuthegong ba ile ba nthekga ka tsela e kgahlišago le go nkwešiša dinakong tša ge ke be ke gateletšegile kudu, ga ba ka ba ntebelela ke le motho yo a fokolago moyeng. Go bile le dinako tšeo ka tšona ba bego ba ntumelela go sepela le bona bodireding le go ntlogela ke fo theeletša goba ba mpeela madulo Holong ya Mmušo e le gore nka dula fase ka morago ga ge bohle ba dutše fase.”

Cherie yo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego yo a tlaišwago ke kgateletšego, o ile a thušwa ke thekgo ya bagolo ba phuthego bao ba nago le lerato le kwelobohloko. O re: “Ge bagolo ba nkgonthišetša ka lerato la Jehofa, ba mpalela ditemana Lentšung la Modimo, Beibele, le go bolela ka morero wa Jehofa wa paradeise ya khutšo le bophelo bjo bo botse gotee le ge ba rapela le nna—gaešita le mo mogaleng—morwalo wa-ka o ba bohwefo. Ke a tseba gore Jehofa ga se a ntahla goba bana bešo ga se ba ntahla, gomme seo se a mmatlafatša.”

Ga go pelaelo gore ge ditho tša lapa le bagwera ba nea thekgo e nago le morero ba ka bapala karolo e bohlokwa go thušeng motho yo a tlaišegago gore a kaonefale. Lucia o re: “Ke nagana gore ga bjale ke kgona go laola bophelo bja-ka gabotse. Nna le monna wa-ka re ile ra šoma ka thata e le gore re kgone go lebeletšana le boemo bjo re le gotee, gomme dilo di kaonefetše kudu go rena go feta le ge e le neng pele.”

Ba bantši bao ba katanago le malwetši a fapa-fapanego a monagano ba lemoga gore go lwantšha malwetši a ao a tšhošago go tšea nako e telele. Lega go le bjalo, Beibele e holofetša gore lefaseng le lefsa la Modimo, “xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!” (Jesaya 33:24) Malwetši a gateletšago le mahloko a tla be a feletše sa ruri. Ka kgonthe ke mo go ruthetšago pelo go naganišiša ka kholofetšo ya Modimo ya lefase le lefsa leo go lona malwetši ka moka—go akaretša le bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo—a tla bego a fedišeditšwe sa ruri. Beibele e bolela gore ka nako yeo go ka se sa hlwa go e-ba le manyami le dillo goba bohloko.—Kutollo 21:4.

[Ntlhakgolo go letlakala 12]

Jesu o ile a dumela gore bao ba babjago nameng ba nyaka ngaka.—MATEO 9:12

[Ntlhakgolo go letlakala 13]

Beibele e holofetša gore lefaseng le lefsa la Modimo, “xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!”—JESAYA 33:24