Kholofelo Bakeng sa Bao ba Tlaišegago

NAKONG e fetilego, batho ba be ba sekametše go phemeng bao ba bego ba tlaišwa ke bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo. Mafelelo e bile gore bao ba bego ba e-na le bolwetši bjo ba ile ba lahlwa ke setšhaba. Ba bangwe ba ile ba lahlegelwa ke mešomo ya bona goba ba palelwa ke go hwetša mešomo ka baka la bolwetši bja bona. Ba bangwe ba ile ba lahlwa ke ditho tša malapa a bona. Gantši, se se ile sa fo oketša bothata le go thibela bao ba bego ba tlaišega go hwetša thušo.

Lega go le bjalo, nywaga-someng ya morago bjale go ile gwa dirwa kgatelopele e kgolo kudu mabapi le go kwešiša kgateletšego yeo e kgonthišeditšwego ka tša kalafo le bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. Ga bjale go a tsebja gore kalafo e gona bakeng sa malwetši a. Eupša go hwetša thušo ga se ka mehla go lego bonolo. Ka baka la’ng?

Go Lemoga Ditšhupo

Bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo bo ka se fo lemogwa ka go dira diteko tša madi goba ka X ray. Go e na le moo, tsela yeo motho a itshwarago ka yona, a naganago ka yona le tsela yeo a ahlolago dilo ka yona di šetšwa ka lebaka le itšego la nako. Ditšhupo tše mmalwa di swanetše go ba gona e le gore bolwetši bo tle bo lemogwe. Bothata ke gore ka dinako tše dingwe ditho tša lapa le bagwera ga ba lemoge gore seo ba se bonago se nea bohlatse bja gore motho o tlaišwa ke bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo. Dr. David J. Miklowitz o ngwala gore: “Gaešita le ge batho ba dumelelana mabapi le kamoo boitshwaro bja motho bo feto-fetogago ka gona, ba ka ba le dikgopolo tše di sa swanego kudu mabapi le seo se dirago gore motho yo a be ka tsela yeo.”

Go feta moo, gaešita le ge ditho tša lapa di nagana gore boemo bo befile, go ka no ba thata go kgodiša motlaišegi gore o nyaka tlhokomelo ya tša kalafo. Goba ge e ba e le wena yo a tlaišegago, o ka no se be le tshekamelo ya go tsoma thušo. Dr. Mark S. Gold o ngwala gore: “Mohlomongwe o dumela seo o se naganago ge o gateletšegile—gore ga o bohlokwa, ka gona go thuša’ng go yo tsoma thušo mola e le gore ga go na kholofelo ka motho yo a swanago le wena. Mohlomongwe o ka rata go boledišana le motho yo mongwe ka taba ye eupša o nagana gore go gateletšega ke selo seo se lešago dihlong le gore ke phošo ya gago ge o gateletšegile. . . . Mohlomongwe ga o tsebe gore tsela yeo o ikwago ka yona e bontšha gore o gateletšegile.” Lega go le bjalo, bao ba tlaišwago ke kgateletšego  e kgolo, ba nyaka tlhokomelo ya tša kalafo ka mo go akgofilego.

Ke therešo gore nako le nako yo mongwe le yo mongwe wa rena o ikwa a nyamile, gomme se ga se sešupo sa gore motho o tlaišwa ke bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo. Eupša go thwe’ng ge e ba maikwelo a a bonagala a tseneletše go feta go fo nyama? Le gona, go thwe’ng ge e ba a phegelela ka nako e teletšana—mohlomongwe dibeke tše pedi goba go feta moo? Go feta moo, anke re re mohlomongwe maikwelo a go gateletšega a go šitiša go šoma ka tshwanelo, e ka ba mošomong, sekolong goba maemong ao go nago le batho. Maemong a bjalo, e ka ba gabohlale go bona setsebi sa tša kalafo seo se nago le bokgoni bja go lemoga malwetši a kgateletšego le go a alafa.

Ge e ba bolwetši bo bakwa ke go se leka-lekane ga dikhemikhale mmeleng, dihlare tša kalafo di ka nyakega. Maemong a mangwe, go ka kgothaletšwa lenaneo la go nea keletšo bakeng sa go thuša motlaišegi go ithuta kamoo a ka lebeletšanago le boemo bja gagwe ka gona. Ka dinako tše dingwe, mekgwa ye e mebedi e kopantšwe e ile ya tšweletša mafelelo a holago. * Selo sa bohlokwa ke go gata mogato wa pele wa go nyaka thušo. Lenore yo a swerwego ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo yo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego o re: “Dinakong tše dintši batlaišegi ba tšhošwa le go lešwa dihlong ke boemo bjo ba lego go bjona. Lega go le bjalo, selo seo se hlabišago dihlong e le ka kgonthe ke go belaela gore o na le bolwetši gomme wa se nyake thušo yeo o tlogago o e nyaka kudu.”

Lenore o bolela go tšwa phihlelong ya gagwe ka noši. O re: “Ke be ke le malaong mo e nyakilego e e-ba ngwaga ka moka. Ke moka ka letšatši le lengwe ge ke be ke ikwa ke e-na le matla ganyenyane ke ile ka phetha ka go leletša ngaka mogala le go rulaganyetša go yo e bona.” Go ile gwa utollwa gore Lenore o swerwe ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo, gomme o ile a newa dihlare tša kalafo. Se se ile sa itlhatsela e le phetogo e kgolo bophelong bja gagwe. Lenore o re: “Ke ikwa ke phetše gabotse ge ke e-nwa dihlare tša-ka tša kalafo, gaešita le ge ke swanelwa ke go ikgopotša gore ge nka kgaotša go di nwa ditšhupo ka moka tša nakong e fetilego di tla boa.”

Boemo ke bjo bo swanago le ka Brandon, yo a tlaišwago ke kgateletšego. O re: “Ge ke be ke sa le mofsa wa mahlalagading, gantši ke be ke dula ke nagana ka go ipolaya ka baka la maikwelo a gateletšago a go ikwa ke se na mohola. E bile feela ka morago ga ge ke e-na le nywaga e 30 moo ke ilego ka yo bona ngaka.” Go swana le Lenore, Brandon o diriša dihlare tša kalafo go lebeletšana le bolwetši bja gagwe, eupša go na le dilo tše dintši tšeo a di hweditšego di thuša. O re: “E le gore ke tle ke kaonefale ka gohle, ke hlokomela monagano wa-ka le mmele wa-ka. Ke khutša ka mo go lekanego le go kgetha seo ke se jago. Le gona, ke tlatša monagano wa-ka le pelo ka dikgopolo tše di nepagetšego tšeo di tšwago Beibeleng.”

 Lega go le bjalo, Brandon o bolela gore kgateletšego yeo e kgonthišeditšwego ka tša kalafo ke bothata bja tša kalafo—e sego bja moya. Go bohlokwa go lemoga se e le gore motho a ka kaonefala. Brandon o re: “Ka letšatši le lengwe Mokriste yo a nago le maikemišetšo a mabotse o ile a mpotša gore ka ge Ba-Galatia 5:22, 23 e bolela gore lethabo ke seenywa sa moya o mokgethwa wa Modimo, go ka direga gore ke gateletšegile ka baka la go dira selo se sengwe seo se šitišago moya wo. Seo se ile sa ntira gore ke ikwe ke e-na le molato kudu le go gateletšega. Eupša ka morago ga ge ke thomile go hwetša thušo, leru le leso leo le bego le nkapešitše le ile la tloga. Ke ile ka ikwa ke kaonefetše kudu! Ke ile ka kganyoga eka nkabe ke ile ka hwetša thušo e sa le ka pela.”

Go Fenya Ntwa

Gaešita le ka morago ga ge bolwetši bo utolotšwe gomme kalafo e thomile, go na le kgonagalo ya gore bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo bo tla dula bo tlišetša motlaišegi ditlhohlo. Kelly yo a lwantšhago kgateletšego e kgolo, o leboga thušo ya ditsebi tša kalafo tšeo di ilego tša šomana le boemo bja gagwe bjo bo bego bo nyaka kalafo. Lega go le bjalo, go oketša moo, o ile a lemoga gore thekgo ya ba bangwe e bohlokwa. Mathomong, Kelly o be a dika-dika go tsoma thušo bathong ba bangwe ka ge a be a sa nyake go lebelelwa e le morwalo. O re: “Ke ile ka swanelwa ke go ithuta go kgopela thušo le go e amogela. Ke ile ka kgona go lwantšha maikwelo a kgateletšego ka morago ga go bolela therešo mabapi le kamoo ke ikwago ka gona.”

Ka ge e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, Kelly o ba gona dibokeng le badumedi-gotee le yena Holong ya Mmušo. Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe, gaešita le dinako tše tša lethabo di tliša ditlhohlo. “Gantši mabone a mohlagase, batho bao ba yago godimo le fase gotee le lešata e ka ba tšeo di gateletšago. Ka morago ke thoma go ikwa ke e-na le molato gomme kgateletšego e a oketšega ka gobane ke ikwa eka bolwetši bja-ka ke ponagatšo ya go fokola moyeng.” Kelly o swaragana bjang le boemo bjo? O re: “Ke ithutile gore kgateletšego ke bolwetši bjo ke swanetšego go lebeletšana le bjona. Ga se ponagatšo ya lerato la-ka go Modimo goba Bakriste-gotee le nna. Ga se ponagatšo ya kgonthe ya boemo bja-ka bja moya.”

Lucia yo go boletšwego ka yena pejana lelokelelong la dihlogo tše o leboga tlhokomelo e botse ya tša kalafo yeo a e hweditšego. O re: “Go bona setsebi sa bophelo bjo bobotse bja monagano  e bile kgato e bohlokwa ka mo go feletšego ya go ithuta go swaragana ka katlego le go se tsepame ga maikwelo mo go sepedišanago le bolwetši bjo.” Lucia gape o gatelela bohlokwa bja go khutša. O re: “Go robala ke senotlelo se bohlokwa sa go lebeletšana le maikwelo a go thaba ka mo go feteletšego. Ditšhupo tša maikwelo a go thaba ka mo go feteletšego di ba matla ge ke robala ka mo go sa lekanago. Gaešita le ge boroko bo ka se tle, ke itlwaeditše gore ke patlame malaong gomme ke khutše go e na le gore ke tsoge.”

Sheila yo le yena go boletšwego ka yena pejana, o hweditše e le mo go thušago go ngwala ka tsela yeo a ka kgonago go hlalosa maikwelo a gagwe ka bolokologi mabapi le kamoo a ikwago ka gona letšatši le letšatši. O bona phetogo e kgolo tseleng ya gagwe ya go lebelela dilo. Lega go le bjalo, go na le ditlhohlo. Sheila o re: “Ka mabaka a itšego, go lapa go dira gore ke tlelwe ke dikgopolo tše fošagetšego monaganong wa-ka. Eupša ke ithutile go di dira gore di se laole bophelo bja-ka.”

Kgothatšo e Tšwago Lentšung la Modimo

Beibele e nea thušo e matlafatšago go ba bantši bao ba tlaišwago ke “dipelaêlô.” (Psalme 94:17-19, 22) Ka mohlala, Cherie o hweditše Psalme 72:12, 13 e le e kgothatšago kudu. Moo, mopsalme o bolela ka Kgoši e kgethilwego ya Modimo, e lego Jesu Kriste, o re: “Xobane ó tlo hlakodiša modiitšana xe a lla, le mohlaki xe a hlôka monamodi. Ó tlo xauxêla mosenyi le mohloki; meôya ya bahumanexi ó tlo e phološa.” Cherie o ile a kgothatšwa gape ke mantšu a moapostola Paulo ao a ngwadilwego go Ba-Roma 8:38, 39: “Nna ke kxodilwe ruri: Xa xo se se kxônaxo xo re aroxanya le leratô la Modimo, e ka ba lehu xoba bophelô, e ka ba barongwa xoba maxoši, le xe e ka ba tša mehleng ya byale, xoba tše di sa tl’o xo tla, le xe e le matla-mang. Le xe e ka ba tša kwa xodimong, xoba tša kwa tlase, le sebopya-mang, xa xo se se kxônaxo xo re aroxanya le leratô la Modimo.”

Elaine yo a swerwego ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo o hwetša tswalano ya gagwe le Modimo e le tshetledi. O kgothatšwa kudu ke mantšu a mopsalme a rego: “Pelo xe e rôbêxile, xe e setlêxile, Wene Modimo O ka se e nyatše.” (Psalme 51:17) O re: “E bile mo go kgothatšago e le ka kgonthe go tseba gore Tate wa rena yo lerato wa legodimong, Jehofa, o a kwešiša. E bile mo go matlafatšago go batamela kgaufsi le yena ka thapelo, kudu-kudu dinakong tša ge ke be ke e-na le pelaelo e kgolo le kgateletšego.”

Bjalo ka ge go ka bonwa, go phela ka bolwetši bja tšharakano ya maikwelo go ka tliša ditlhohlo tša moswana-noši. Lega go le bjalo, Cherie le Elaine ba hweditše gore go ithekga ka Modimo ka thapelo gotee le go hwetša kalafo e swanetšego go ile gwa ba thuša go kaonefatša boemo bja bona bophelong. Lega go le bjalo, ditho tša lapa le bagwera ba ka thuša bjang bao ba tlaišwago ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo goba kgateletšego?

[Mongwalo wa ka tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 10]

“Gatee-tee ka morago ga ge ke thomile go hwetša thušo, leru le leso leo le bego le nkapešitše le ile la tloga. Ke ile ka ikwa ke kaonefetše kudu!”—BRANDON

[Lepokisi go letlakala 9]

Seo se Bolelwago ke Molekane wa Lenyalo

“Pele ga ge Lucia a ka thoma go babja, o ile a kgoma maphelo a ba bantši ka temogo ya gagwe e tseneletšego. Le gona bjale ge batho ba etela mosadi wa-ka ge a le kaone, ba bonagala ba gogelwa ke borutho bja gagwe. Seo ba bantši ba sa se lemogego ke gore maikwelo a Lucia a feto-fetoga go tloga kgateletšegong e feteletšego go ya lethabong le le feteletšego. Ao ke mafelelo a bolwetši bja tšharakano ya maikwelo, bolwetši bjo a bilego le bjona nywageng e mene e fetilego.”

“Nakong ya ge Lucia a thabile ka mo go feteletšego, ga se mo go makatšago gore a dule a phafogile go fihlela ka iri ya pele, ya bobedi goba gaešita le ya boraro mesong, a tletše ka dikgopolo tše di kgahlišago. O diriša matla kudu. O ba le tshekamelo ya go arabela ka tsela e feteletšego dilong tše dinyenyane kudu le go diriša tšhelete a sa rera. O tla sepela mafelong a kotsi kudu, a ikwa gore ga go na seo se ka mo dirago selo le gore go sepela moo ga go kotsi —boitshwarong, mmeleng goba dilong tše bjalo ka tšeo. Go se šetše mo go sepedišana le kotsi ya go nyaka go ipolaya. Ka mehla go thaba ka mo go feteletšego go latelwa ke kgateletšego, yeo e tlago ka tekanyo e swanago le ya go thaba ka mo go feteletšego.”

“Go nna bophelo bo fetogile kudu. Gaešita le ge Lucia a hwetša kalafo, dilo tšeo re ka di fihlelelago mo nakong ye e ka ba tše fapanego le tšeo nkabego re di fihleletše nakong e fetilego goba tšeo re tlago go di fihlelela nakong e tlago. Seo re ka se fihlelelago se fetoga go swana le kamoo maemo a rena a fetogago ka gona. Ke ile ka ikhwetša ke swanelwa ke go feto-fetoga le maemo go feta ka mo ke bego ke nagana gore ke tla kgona.”—Mario

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 11]

Ge Dihlare tša Kalafo di Nyakega

Batho ba bangwe ba nagana gore go diriša dihlare tša kalafo ke sešupo sa bofokodi. Eupša nagana ka tsela ye mabapi le go diriša dihlare tša kalafo: Motho yo a swerwego ke bolwetši bja swikiri o swanetše go latela lenaneo la tša kalafo, leo le ka akaretšago go hlabelwa tšhwana ya insulin. Na se ke sešupo sa bofokodi? Ga go bjalo le gatee! E fo ba e le mokgwa wa go leka-lekanya difepa-mmele e le gore motlaišegi a ka dula a phetše gabotse.

Go swana kudu le go diriša dihlare tša kalafo bakeng sa go alafa kgateletšego le bolwetši bja tšharakano ya maikwelo. Gaešita le ge batho ba bantši ba ile ba thušwa ke lenaneo la go amogela keletšo leo le ilego la ba dira gore ba kgone go kwešiša bolwetši bja bona, go sa dutše go nyakega šedi. Ge bolwetši bo bakwa ke go se leka-lekane ga dikhemikhale, bo ka se ke bja fo fodišwa ke go nagana ka tsela e nago le tlhaologanyo. Steven yo a swerwego ke bolwetši bja tšharakano ya maikwelo o re: “Setsebi sa tša kalafo seo se bego se nkalafa se swantšhitše taba ka tsela ye: O ka ruta motho go otlela ka mekgwa ka moka yeo e lego gona lefaseng, eupša ge o ka mo nea koloi yeo e se nago leotwana la go otlela goba diporiki, gona go mo ruta ga gago ke ga lefeela. Ka tsela e swanago, go alafa motho yo a gateletšegile ka go fo boledišana le yena ka dintlha tšeo di theilwego tsebong go ka no se tšweletše mafelelo ao a letetšwego. Go leka-lekanya dikhemikhale tša bjoko ke kgato ya pele yeo e lego bohlokwa.”

[Seswantšho go letlakala 10]

Beibele e nea thušo e matlafatšago go ba bantši bao ba tlaišwago ke dikgopolo tše fošagetšego