Bafsa ba a Botšiša . . .

Nka ba Bjang Seboledi sa Phatlalatša se se Atlegago?

“Ke be ke nagana gore batho ba be ba bona phošo e nngwe le e nngwe yeo ke bego ke e dira le go se ikholofele ga-ka. Ke be ke palelwa ke go tsepamiša mogopolo polelong ya-ka. Ke be ke ikwa eka batheetši ba be ba segela ka teng.”—Sandy. *

HOLO ya sekolo e tletše wa go falala. O kwa leina la gago le bitšwa tshepedišong ya medumo gomme gatee-tee mahlo a bohle a go lebeletše. Dikgato tše sego kae tšeo o swanelwago ke go di gata e le gore o fihle sehlomong sa seboledi, di bonala eka ke leeto le letelele. Diatla tša gago di thoma go tšwa kudumela, maoto agago a kwagala a fokola gomme ka lebaka le itšego molomo wa gago o bonala o omeletše kudu. Ke moka, pele ga ge o ka kgona go laola boemo bjo, lerothodi le legolo la kudumela le elela go theoga le lerama la gago. Ke mo go lešago dihlong gakaakang! O a tseba gore ga o ye go lebeletšana le sehlopha sa mašole ao a laetšwego go bolaya ka go thuntšha, eupša o ikwa eka o yo lebeletšana le ona.

Therešo ke gore: Bontši bja rena re boifa go bolela pele ga ba bangwe. (Jeremia 1:5, 6) Batho ba bangwe ba ile ba ba ba bolela gore ba boifa go bolela phatlalatša go feta kamoo ba boifago lehu ka gona! Go sa šetšwe gore o ikwa bjang wena ka noši, go na le mabaka a kwagalago ao ka ona o swanetšego go kgahlegela go bolela phatlalatša. A re hlahlobeng a mangwe a ona gomme re bone kamoo o ka bago seboledi se se atlegago ka gona.

Ge o Laletšwa Gore o yo Bolela

“Go bolela phatlalatša ke bokgoni bjoo yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go ba le bjona.” Ke kamoo go boletšego kwalakwatšo ya lenaneo-thuto la mabapi le go bolela phatlalatša. Ee, mafelelong o ka swanelwa ke go bolela pele ga batheetši. Lebaka ke gobane, go bolela phatlalatša go a kgothaletšwa dikolong tše dintši. Kgarebe yeo e bitšwago Tatiana e gopola gore: “Go be go e-na le makga a mantši ao go ona ke bego ke swanetše go bolela ka pele ga bana bao ke tsenago le bona ka klaseng kua sekolong.” Gantši barutwana ba swanetše go dula ba itokišeleditše go bolela, e ka ba go tloga go dipego le ditsheka-tsheko tša dipuku tšeo di newago ka go bolela thwii go ya go dipego tše di newago ka mekero e fapa-fapanego ya poledišano gotee le dipoledišano tša go fana mabaka ka dipono tše fapanego.

Ge mafelelong o thoma go šoma, o ka kgopelwa gore o rute sehlopha sa bašomi-gotee le wena, o hlalosetše moreki ka selo se itšego goba o hlalose pego ya tša ditšhelete go komiti ya bolaodi. Ge e le gabotse, bokgoni bja go bolela bo bohlokwa mešomong e fapa-fapanego, go akaretša mešomo e bjalo ka go bega ditaba, bolaodi, dikgokagano le batho le tša thekišo.

Go thweng-ge ge e ba o kgetha go šoma mošomo wa diatla goba go ba mongwaledi wa ofising? Go ba gona, go kgona go bolela gabotse ge o le ditherišanong  tša ge o nyaka mošomo go ka bolela gore o hwetša mošomo goba gore ga o o hwetše. Bokgoni bja go itlhalosa bo ka go hola mošomong ka bowona. Ka morago ga ge a feditše sekolo, Corrine o ile a šoma nywaga e meraro e le weithara ya mosadi. O re: “Ge o kgona go bolela gabotse, batho ba go lebelela o le yo a gotšego ka mo go lekanego e bile o ka kgona go hlokomela boikarabelo bjo bo oketšegilego. Go ka ba gwa bolela go ba le mošomo o kaone, mogolo wa godimo goba bonyenyane go hwetša tlhompho e oketšegilego.”

Sa mafelelo, Bakriste ba bafsa gantši ba bolela pele ga ba bangwe e le karolo ya borapedi bja bona. (Ba-Hebere 10:23) Taneisha o re: “Go bohlokwa gore o kgone go itlhalosa ka mo go kwagalago. Re na le tokelo ya go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo.” (Mateo 24:14; 28:19, 20) Ka phuthegong le bodireding bja bona bja phatlalatša, Bakriste ba bafsa ba ka se ‘ke ba kgaotša go bolela ka dilo tše ba di bonego le go di kwa.’—Ditiro 4:20; Ba-Hebere 13:15.

Ka gona, go ithuta bokgoni bja go bolela gabotse go ka go hola ka ditsela tše dintši. Lega go le bjalo, o ka no ba o sa dutše o tšhošwa ke go nagana ka go ema ka pele ga batheetši. Na go na le selo seo o ka se dirago go fenya letšhogo la gago? Ee, se gona.

Go Fenya Letšhogo la Gago

Setsebi sa tša kgateletšego le seboledi sa phatlalatša seo se nago le bokgoni e lego Dr. Morton C. Orman se re: “Ga se wa swanela go ba setsebi goba go ba yo a phethagetšego e le gore o atlege. Morero o mogolo wa go bolela phatlalatša ke wo: botša batheetši ba gago selo seo se nago le mohola.” Ka mantšu a mangwe, lebiša tlhokomelo molaetšeng, e sego go wena goba letšhogong la gago. Ba bangwe lekgolong la pele la nywaga ba be ba nagana gore moapostola Paulo e be e se sekgwari sa polelo eupša ka ge ka mehla a be a e-na le selo se itšego sa mohola seo a bego a bolela ka sona, e be e sa dutše e le yo a atlegago. (2 Ba-Korinthe 11:6) Ka mo go swanago, ge o bolela ka selo se itšego sa bohlokwa seo o se dumelago e le ka kgonthe, letšhogo la gago le tla nyamalala ka bo lona.

Seboledi se sengwe seo se tumilego seo e bilego e le motlwaetši wa diboledi, e lego Ron Sathoff se eletša ka gore: O se ke wa nagana ka polelo ya gago e le tiragatšo. Nagana ka yona e le poledišano. Ee, leka go boledišana le batheetši ba gago, e sego e le sehlopha eupša e le motho ka o tee, go etša ge o be o tla dira bjalo poledišanong e tlwaelegilego. Bontšha “kgahlego [ya kgonthe] ya motho ka noši” go batheetši ba gago gomme o bolele le bona ka tsela yeo o bolelago ka yona ka mehla. (Ba-Filipi 2:3, 4 NW) Ge mokgwa wa gago wa go bolela e le wa poledišano, ke mo o tlago go ba yo a thekgilego ditho kudu.

Lebaka le lengwe le le tlwaelegilego la go ba le letšhogo ke go tšhaba go swarišwa dihlong goba go swawa diphošo ke batheetši ba gago. Seboledi seo se nago le bokgoni e bile e le motlwaetši, e lego Lenny Laskowski, se re gopotša gore batheetši go bonala ba e-na le tshekamelo ya go lebelela polelo e nngwe le e nngwe ka pono e nepagetšego. Laskowski o re: “Ba nyaka gore o atlege—e sego gore o palelwe.” Ka gona e-ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ge e ba go kgonega, leka go dumediša ba bangwe ba batheetši ba gago ge ba fihla. Leka go ba bona e le bagwera e sego e le manaba.

 Le gona, gopola gore go tšhoga ga se selo se se fošagetšego. Setsebi se sengwe se re: “Go fapana le seo se dumelwago ka mo go tlwaelegilego, letšhogo ke la mohola go wena le go polelo ya gago.” Ke ka baka la’ng go le bjalo? Ke ka gobane go ba le letšhogo le lenyenyane go bontšha boipoetšo, e lego seo se tlago go go thuša gore o se ke wa ikholofela go feta. (Diema 11:2) Bo-radipapadi ba bantši, bo-rammino le dibapadi tša difilimi le diterama ba ikwa gore letšhogo le lenyenyane ge e le gabotse le ba dira gore ba diragatše dikarolo tša bona gabotse gomme se se swanago e ka ba sa therešo ka diboledi tša phatlalatša.

Ditšhišinyo tša Kamoo o ka Atlegago ka Gona

Ka go diriša dikgopolo tše le tše dingwe, bafsa ba bangwe ba Bakriste ba šetše ba hweditše tekanyo e itšego ya boitemogelo le ya go atlega e le diboledi sekolong, mošomong le diphuthegong tša gabo bona. Bona ge e ba o ka holwa ke tše sego kae tša ditšhišinyo tša bona.

Jade: “Bolela taba ka mantšu a gago. Kgodišega ka bowena mabapi le mehola ya seo o tlago go bolela ka sona. Ge e ba o ikwa gore polelo ya gago ke ya bohlokwa le batheetši ba gago ba tla ikwa bjalo.”

Rochelle: “Ke hweditše e le mo go thušago go itshwantšha ka bidio. Se ke se se utollago mafokodi eupša se a hola. Le gona, leka go kgetha sehlogo seo o se ratago. Se se tla kwagala polelong ya gago.”

Margrett: “Ke hwetša gore ke bolela ka mokgwa wa tlhago kudu le wa poledišano ge ke diriša thulaganyo ya polelo go phala ge ke ngwala taba lentšu ka lentšu. Le gona, go goga moya pele ke bolela go nthuša gore ke iketle.”

Corrine: “O se ke wa tšhaba go itshega. Batho ka moka ba dira diphošo. O fo swanelwa ke go iteka ka gohle kamoo o ka kgonago.”

Go ba gona, go swana le boitekelong le ge e le bofe bjo bjalo ka dipapadi, bokgabo goba mmino ga go na selo seo se tšeago legato la phihlelo le go itlwaetša ka mo go lekanego. Tatiana o kgothaletša go lokišeletša polelo ya gago e sa le ka pela ka mo go lekanego e le gore o tle o be le nako e lekanego ya go itlwaetša. Le gona o se ke wa lahlela toulo. O re: “Ge ke dutše ke bolela gantši ka pele ga ba bangwe, e ba moo ke thomago go lokologa ka mo go oketšegilego.” Le gona, go na le mothopo o mongwe wa thušo wo o sa swanelago go o lebala, kudu-kudu ge o kgopelwa go bolela ka go thekga borapedi bja therešo.

Thušo e Tšwago go Mofetiši yo Mogolo wa Melaetša

Ge e be e sa le lesogana, Dafida yo e bego e tla ba kgoši ya Isiraele o be a šetše a e-na le botumo bja go ba “seboledi seo se nago le bokgoni.” (1 Samuele 16:18, PK) Ke ka baka la’ng go be go le bjalo? Go bonala Dafida bofseng bja gagwe, nakong ya diiri tše dintši kudu tšeo a di feditšego a le kua ntle ka tlase ga leratadima leo le se nago maru ge a be a dišitše dinku, a ile a hlagolela ka thapelo tswalano ya kgaufsi le Mofetiši yo Mogolo wa Melaetša, e lego Jehofa Modimo. (Psalme 65:2) Ka morago, tswalano ye e ile ya mo lokišeletša go bolela ka tsela e kwagalago, e matla le e kgodišago gaešita le ka tlase ga maemo a lekago.—1 Samuele 17:34-37, 45-47.

O ka kgodišega gore le wena Modimo o tla go thuša borapeding bja gago gore o bolele ka tsela e kgodišago, go etša ge a ile a thuša Dafida, a go nea “leleme la ba rutexilexo.” (Jesaya 50:4; Mateo 10:18-20) Ee, ka go diriša ka mo go holago dibaka tša go kaonefatša bokgoni bja gago bja go bolela mo nakong ye, o ka ba seboledi sa phatlalatša seo se atlegago!

[Mongwalo wa ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 18]

Go Tlwaetšwa Bjalo ka Diboledi

Diphuthegong tša Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara, go na le lenaneo la beke le beke la thuto le le theilwego Beibeleng leo le bitšwago Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Barutwana ba tšea karolo dipoledišanong tšeo di bago gona sekolong, ba nea dipolelo pele ga phuthego gomme ba hwetša thušo ya motho ka noši bakeng sa go ba thuša gore ba tšwele pele. Na lenaneo le le a šoma? E re Chris wa nywaga e 19 a go botše phihlelo ya gagwe.

O re: “Pele ga ge nka ngwadiša sekolong, ke be ke sa lokologe ge ke e-na le batho. Ga se ka ka ka nagana gore ke be nka ema ka pele ga batheetši. Eupša ba bangwe ka phuthegong ba ile ba nkgothatša ba bolela gore le ge ke be nka fo kgama-kgametša gantši ba be ba tla thabela go theetša ka ge ba tseba boiteko bjo ke bo dirilego gore ke eme fao. Ke moka, ka morago ga polelo e nngwe le e nngwe yeo ke bego ke e nea ba be ba ntheta. Yeo e bile thušo e kgolo.”

Lehono, ka morago ga nywaga e mehlano a ngwadišitše sekolong, Chris o itokišeletša go nea polelo ya gagwe ya mathomo ya metsotso e 45. Na o diriša tokišetšo ye ka mo go holago?

[Diswantšho go letlakala 16, 17]

Go ba seboledi seo se nago le bokgoni go ka go thuša dikeng ka moka tša bophelo