Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Pono ya Beibele

Na Ditherišano di tla Tliša Khutšo ya Lefase?

Na Ditherišano di tla Tliša Khutšo ya Lefase?

NA O ka rata go bona go fela ga dintwa ka moka? Ka kgonthe, go swanetše go ba go e-na le tharollo e itšego ya tša ditherišano dintweng tša setšhaba le tša ditšhaba-tšhaba. Ba bantši ba nagana gore ge baetapele ba lefase ba ka fo swarišana, ntwa e ka fedišwa. Lega go le bjalo, mohlomongwe o nyamišitšwe ke ditla-morago tša ditherišano. Ka nywaga-kete e mentši, batseta ba mebušo ba ile ba saenela dikgwerano, ba bopa ditlamo le go swara diboka tše dikgolo, eupša e bile feela dikgang tše mmalwa tšeo di ilego tša rarollwa ka mo go feletšego.

Beibele e bolela mo gontši mabapi le ditherišano le khutšo. E araba dipotšišo tše di latelago: Ke dilo dife tšeo mo nakong ye di šitišago ditherišano go tšweletša khutšo? Na Bakriste ba swanetše go tšea karolo ditherišanong? Khutšo ya kgonthe e tla fihlelelwa bjang mafelelong?

Ke’ng Seo se Thibelago Khutšo?

Dipego tše mmalwa tša Beibele di bontšha kamoo go boledišana ga batho ba lebane ka difahlego go ka lebišago khutšong ka gona. Ka mohlala, Abigaile o ile a kgona go kgodiša Dafida le madira a gagwe gore ba se itefeletše go ba lapa la gagwe. (1 Samuele 25:18-35) Jesu o neile mohlala wa kgoši yeo e bego e se na tsela e kaone ge e se go romela batseta gore ba yo dira khutšo. (Luka 14:31, 32) Ee, Beibele e dumela gore mehuta e mengwe ya ditherišano e ka rarolla dintwa. Ka gona, ke ka baka la’ng gantši ditherišano tša khutšo di e-ba le katlego e lekanyeditšwego?

Beibele e ile ya bolelela pele ka mo go nepagetšego gore mehla ya rena e be e tla ba ya mathata. Ka baka la tutuetšo e mpe ya Sathane Diabolo, batho ba be ba ka se ‘ikemišetše go ba le tumelelano le ge e le efe’ eupša e be e tla ba “ba bogale, ba sa ratego go loka, baeki, ba dinganga, bao ba gogomošwago ke boikgantšho.” (2 Timotheo 3:3, 4, NW; Kutollo 12:12) Go oketša moo, Jesu o porofetile gore bofelo bja tshepedišo ya gona bjale ya dilo bo be bo tla swawa ka “dintwa le mekxoši [ya dintwa, NW].” (Mareka 13:7, 8) Ke mang yo a ka ganago taba ya gore dilo tše e bile tše di apareditšego ka mo go oketšegilego? Ka ge seo e le therešo, na go a makatša ge maiteko a go dira khutšo magareng ga ditšhaba gantši a itlhatsela e le a lefeela?

Le gona, ela hloko taba ye: Gaešita le ge batseta ba mebušo ba ka leka ka matla go phema dithulano, morero o mogolo wa yo mongwe le yo mongwe wa bona ke go tšwetša pele dikgahlego tša setšhaba sa gabo. Seo ke morero o mogolo wa ditherišano tša dipolitiki. Na Bakriste ba swanetše go tšea karolo ditabeng tše bjalo?

Go sa šetšwe maikemišetšo a bona, batseta ba mebušo ya lefase ga ba na bokgoni goba matla a go fihlelela ditharollo tša sa ruri

Bakriste le Ditherišano

Beibele e eletša gore: “Se boteng maxoši e lexo bana ba batho, bao xo sexo phološô xo bôná.” (Psalme 146:3) Se se bolela gore go sa šetšwe maikemišetšo a bona, batseta ba mebušo ya lefase ga ba na bokgoni goba matla a go fihlelela ditharollo tša sa ruri.

Ge Jesu a be a sekišwa pele ga Pontio Pilato, o boletše gore: “Mmušô wa-ka xa se o tšwaxo ’faseng leno. Xe mmušô wa-ka o ka be o e-tšwa lefaseng leno, bahlanka ba-ka ba ka be ba o hlabanêla. Byale mmušô wa-ka xa se o tšwaxo mono.” (Johane 18:36) Gantši maano a go dira khutšo a folodišwa ke lehloyo la morafo le boithati bja tša dipolitiki. Ka baka leo, Bakriste ba therešo ba phema go tšea karolo dintweng tša lefase le le maitekong a lona ditherišanong.

Na seo se bolela gore Bakriste ga ba na taba e bile ga ba kgahlegele ditaba tša lefase? Na ga ba kgomege ka go tlaišega ga batho? Ga go bjalo. Ka mo go fapanego, Beibele e hlalosa barapedi ba therešo ba Modimo e le batho “bà [llago] bà hlokofetše” ka baka la dilo tše mpe tšeo di diregago go ba dikologa. (Hesekiele 9:4) Bakriste ba ithekgile ka mo go feletšego ka Modimo gore o tla tliša khutšo go etša ge a holofeditše. Na go fela ga ntwa go bolela khutšo go wena? Mmušo wa Modimo o tla phethagatša seo ka botlalo. (Psalme 46:8, 9) Eupša go oketša moo, o tla kgonthišetša tšhireletšego e feletšego le bophelo bjo bobotse go badudi bohle ba lefase. (Mika 4:3, 4; Kutollo 21:3, 4) Khutšo e bjalo e phalago tšohle e ka se tsoge e fihleletšwe ka ditherišano goba ka maiteko a mekgatlo ya batho yeo go thwego e dira khutšo.

Boporofeta bja Beibele le phihlelo ya nakong e fetilego di bontšha gabotse gore go bota ditherišano tša batho e le tšeo di ka tlišago khutšo go ka fo lebiša feela manyaming. Bao ba beago kholofelo ya bona ya khutšo go Jesu Kriste le go thekga Mmušo wa Modimo ba tla bona kganyogo ya bona ya khutšo ya kgonthe e phethagatšwa. Go oketša moo, ba tla e thabela ka mo go sa felego.—Psalme 37:11, 29.